Lidnan kart (2022)Venecii (ital.:Venezia [veˈnɛʦʦja],venet.:Venesia [veˈnɛːsja],angl.:Venice,latin.:Venetiae) omItalijan lidn (vspäi 1866). Se omVenecijan provincijan iVenecijan agjan administrativine keskuz da meriport.
Lidnan aluz om pandud 6. voz'sadal meiden erad.
Seičemendes voz'sadaspäi vodhesai 1797 Venecii oli Venecijan Tazovaldkundan pälidnaks. Voz'sadoil 15.-16.Albanii,Ionižed sared,Krit daKipr oliba tazovaldkundan paloikš. Osmanan imperijan šingotez vedi Venecijad lanktusennoks. Vll 1798−1866 lidn oli Francijan i Avstrijan tobmuden al, sen jäl'ghe kändihe Italijan palaks. Vl 1926 mülütihe Mestre-lidnad Venecijha, muga se sai sijadust kontinental.
Lidn om turizman sur' keskuz (20 mln turistad vl 2013),Venecijan karnavalan daVenecijan kinofestivalin vedandan sija. Lidnan da sen lahten arhitekturine nägu mülübUNESCO:n kul'turjäl'gusiden nimikirjuteshe.
Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartalLidn sijadase Italijan pohjoižpäivnouzmas. Se vedase pidust'Venecijan lahtenAdriatižen meren randištod, seižub 2,54 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kaik 118 sart om lidnas. Saum vezid otab lidnan pindan 61 % (275,53 km²).
Klimat omsubtropine. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +13,8 C°, kezakun-elokun +21,7..+23,8 C°, tal'vkun-uhokun +3,8..+5,0 C°. Ekstremumad oma −13,5 C° (viluku) i +36,6 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +7,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +22,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad semendkus-sügüz'kus. Paneb sadegid 762 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sulakus-semendkus (70..80 mm kus) i sügüz'kus-kül'mkus (72..73 mm kus), vähemba vilukus (40 mm). Erasel tal'vel lidnan lagun voib jäduda. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..75 % röunoiš keväz'kus-sügüz'kus, 77..81 % redukus-uhokus. Meriveden lämuded vajehtudas +8,8 Cel'sijan gradusaspäi uhokus +25,4 Cel'sijan gradushasai heinkus-elokus, ülitadas +18 C° semendkus-redukus.
Lidnankundan rajonad (2008)Venecii-kommun jagase kudeks rajonaks ičeohjastusenke.
Valitas lidnan pämest (ital.:Sindaco di Venezia) kaikel rahvahal videks vodeks. Edeline lidnan pämez' om Džordžo Orsoni (Giorgio Orsoni, sulaku 2010 — kezaku 2014). Vittorio Zappalorto tegi pämehen velgusidme aigkeskustas (kezaku 2014 — kezaku 2015), sikš miše panihe merad kodiarestan alle edel strokun lopud.
Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 261 362 eläjad, vn 2021 — 254 850 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 354 475 eläjad vl 1971. Läz 2,6 mln ristitud elädas lidnan aglomeracijas (2014), järedadPadui- daTrevizo-lidnad mülüdas sihe mugažo.
1970-nziš vozišpäi Venecijan ristitišt poleneb kaikenaigašti sügüz'ližidensur'veziden tagut, sen paloin sar'hižes palas — lujemba kaiked. Vl 2021 kaik 50 434 eläjad oli istorižes sar'hižes palas, 177 621 eläjadTerrafermas (kontinental) i 26 795 eläjad lagunan toižil saril.
Avtobusad, tramvaid, vezitaksid da pened jogilaivad (üks'luguital.:vaporetto) oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Venehed (gondol:ad) ujudas turistoiden täht. Kebn metro (ital.:Minimetrò) radab lidnas vspäi 2010 (857 m pitte, koume stancijad üks'jäižel jonol).
Voib sadas kiruhjonusil nenihe lidnoihesai: Florencii (1 čas 53 minutad), Milan (2 časud 13 min), Turin (3 č 10 min), Rim (3 č 33 min) i Napol' (4 časud 50 minutad). Om rahvahidenkeskeižid jonusid Francijha, Šveicarijha, Avstrijha, Münhenha.
Lidnan meriport om kahesanz' surtte valdkundas. Vl 2006 se ümbriradoi 31 mln tonnoid jüguid i vastsi läz pol'tošt millionad passažiroid.
Venecijan rahvahidenkeskeine civiline lendimport Marko Polon nimed[1] (ital.:Aeroporto di Venezia-Marco PoloVCE / LIPZ, 11,1 mln passažiroid vl 2018, nellänz' surtte valdkundas) sijadase koumetoštkümnes kilometras pohjoižhe lidnan sar'hižes keskuzpalaspäi i seičemes kilometras päivnouzmha lidnan kontinentaližes päpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan äjihe maihe,AÜV:oihe,Kanadha da Italijadme.
Lidnan tobmuden sauvuz (2016)
Vanh lidn (2012, Venecijan sar'hine päpala)
Pühän Markan kafedraline riman katoline bazilikjumalanpert', vn 2020 nägu
Rialto-adivpert' i Grand-kanal vl 2013
Venecijan čomamahtoiden akademii (2017)
Venecijan rahvahidenkeskeine lendimport Marko Polon nimed vl 2008
Lidnan ühthine nägu vn 2005 sügüz'kus- ↑Venecijan rahvahidenkeskeižen lendimportan sait (veneziaairport.it).(ital.)(angl.)
_Hotel_Rialto_-_Riva_del_Ferro.jpg)
