Kaikiden tropižiden ciklonoiden teiden kart voziš 1985−2005Tropine ciklon (vaiuragan,taifun) omciklonan (vaisän sisteman madalanke painudenke) toižend, mitte sädase lämänmeren pindan päl i kaimdase vägekahaljumalansäl, valegiden panendal, štorman vägen tulleil.
Tropižed ciklonad sadas energijad nepsan il'man libundaspäi, vezipurun kondensacijaspäi vihmoiden nägul i kuivamban il'man laskendaspäi sen processas. Se mehanizm erištase principialižikš tropikanirdpol'žiš i polärižiš ciklonoišpäi, niiden erineden tropižed ciklonad klassificiruidas kut «ciklonad lämänke südäitukunke».
Nimitadas tropižid ciklonoidtaifun:oikš Edahaižes Päivnouzmas i Suvipäivnouzmaižes Azijas,uragan:oikš Pohjoiž- i Suvimerikas (isp.:huracán,angl.:hurricane) maijan tullein Hurakan-jumalan nimen mödhe. LugetasBofortan pordhišton mödhe, mišeštorm kändase uraganaks tullein pigudel enamba mi 117 km/č (vai 32,5 m/s).
Tropižed ciklonad kanttas energijan surt lugumäradtropikoišpäi venoiden levedusiden čuraduses, sen tagut ned oma atmosferan cirkuläcijan globaližiden processoiden tarbhaižeks palaks. Niiden ciklonoiden olendan tagut lämuden erind poleneb Man pindan erazvuiččil tahoil, se azj laskebvenon klimatan avarombad olemišt planetan pindal.
Mirun rajoniš tropižiden ciklonoiden aktivižusenke ned sasoiš maksimumhasai mapoliškon kezan lopus, konz valdmeren pindan i süvüden lämuziden erind om kaikiš suremb. Planetan masštabas semendku om kaikiš tünemb, sügüz'ku om kaikiš aktivižemb, i kül'mku om üks'jäižeks kuks, konz kaikiden tropižiden ciklonoiden basseinad oma aktivižed ühtenaigašti[1].
- ↑Atlantic Oceanographic and Meteorological Laboratory, Hurricane Research Division. Frequently Asked Questions: When is hurricane season? (Paksus anttud küzundad: Konz om uraganan sezon?) // National Oceanic and Atmospheric Administration (aoml.noaa.gov).(angl.)
