Ukrain Flag Valdkundznam Pälidn Kijev Eläjiden lugu (2018 )Krimanke — 43,952,299[ 1] ristitud Pind Krimanke — 603,550[ 1] km² Kel' ukrainan Valdkundan pämez' Volodimir Zelenskii Päministr Julija Sviridenko Religii hristanuskond ,ateizm Valüt ukrainan grivn (₴, грн) (UAH)Internet-domen .ua ,.укр Telefonkod +380 Aigvö tal'velUTC +2,UTC +3
Ukrain (ukr .: Україна [ʊkrɐˈjinɐ], se om täuz' oficialine nimituz) om valdkundPäivnouzmaižes Evropas . Pälidn da kaikiš suremb lidn omKijev .
Sikš ku Ukrain om blokanirdaliženke statusanke, ka valdkundale ei sa tehtas nimiččen blokan ühtnijaks. Om associacijoišEÜ:nke vs 2014 sügüz'kun 16. päiväspäi.
Vn 1991 30. päiväl kezakud Ukrain tedištoiti ičeze ripmatomudesNSTÜ:späi . Sil-žo vodel tal'vkun 1. päiväl tegihe referendum ripmatomuden polhe, i vn 1991 26. päiväl tal'vkud ripmatomuz linni täudeks.
Vl 2014 rahvahanikoiden soda zavodihe valdkundan suvipäivnouzmas.
Valdkundan ezmäine Konstitucii (ukr .: Конституція України ) oli olmas vspäi 1978. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii[ 2] [ 3]
Ukrainan topografine kart (2006) Ukrain om mavaldkundröunoiš[ 1] Vaugedvenämanke pohjoižes (röunan piduz — 1111 km),Venämanke pohjoižpäivnouzmas, päivnouzmas (1944 km) da de fakto suves,Romanijanke (601 km),Moldovanke (1202 km),Mad'jaranmanke (128 km) daSlovakijanke (97 km) päivlaskmas,Pol'šanmanke lodehes (535 km). Ühthine röunoiden piduz om 5618 km. Ukrainan suvižed randad lainištadasKeskmeren Mustmeri daAzovmeri . Ühthine randanpird[ 1]
Valdkundan pind om 576 628 km²Kriman territorijata, vai 603 549 km²Kriman lugemiženke.
Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim omGoverl -mägiKarpatiš (2061 m). Kaikiš znamasižemb jogi omDnepr sen vezivaradimidenke, GES:oidenke da ližajogidenke.
Londuseližed pävarad omakivihil' ,raudkivend ,marganc ,magnii ,titan ,nikel' ,keitandsol ,mustma ; toižed varad omakivivoi ,londuseline gaz ,artut' ,grafit ,kaolin ,mec .
Ukrainan parlamentan sauvuzKijevas (oiktalpäi), sügüz'ku 2013 Ohjandusen form om unitarine konstitucineprezidentiž-parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke (enamba 200 partijad vl 2012). Valdkundan pämez' om prezident (ukr .: Президент України ), hän-žo om armijan päkäsknik. Kaik rahvaz valičeb prezidentad kerdan vides vodes. Enamba kahtid strokuid jäl'geten ei sa.
Parlament om üks'kodine Ülembaine Nevondkund (ukr .: Верховна Рада ) 450 ühtnijanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Röun om 5 % putumha parlamentha partijoiden täht.
Vn 2019 31. päiväl keväz'kud i 21. päiväl sulakud prezidentan järgenduseližed valičendad oliba. Nügüdläine kudenz' lugul prezident omVolodimir Zelenskii (ühtenz' tur — 30,24 %, kahtenz' tur — 73,22 %) semendkun 20. päiväspäi. Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 21. päiväl heinkud (9. kucund).Julija Sviridenko radnikoičeb päministran vn 2025 heinkun 17. päiväspäi. Edeline päministr omDenis Šmigal' (4. keväz'ku 2020 — 16. heinku 2025).
Edeline prezident omPetro Porošenko (sai 54,70 % vn 2014 edestrokuižil valičendoil).
Ukrainas elädasukrainalaižed . Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 52,2 mln eläjad vl 1993. Vozil 1993−2010 Ukrainan ristitišt poleni 12 procental lähtendan elämha verhižhe maihe tagut, sündutandmäran polendusen da kolendmäran ližadusen satuseks. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli läz 42..44 millionad ristituid (Krimata vai senke).
Rahvahad (2001):ukrainalaižed — 77,8 %,venänikad — 17,3 %,vaugedvenälaižed — 0,6 %,moldovalaižed — 0,5 %,krimantatarlaižed — 0,5 %,bolgarijalaižed — 0,4 %,mad'jaralaižed — 0,3 %,romanijalaižed — 0,3 %,pol'šanmalaižed — 0,3 %,evrejalaižed — 0,2 %, toižed rahvahad — 1,8 %.
Kodikel' (2001):ukrainan kel' — 67,5 %,venäkel' (regionaline kel') — 29,6 %, toižed keled — 2,9 %.
Uskondan mödhe eläjad oma erazvuiččiden jumalankodikundoidenhristanuskojad .Islamanuskojad ijudaistad ottas vähemb mi 1 % kaikutte ristitištos.
Toižed sured lidnad (enamba 650 tuh. ristituid vl 2014, surembaspäi penembha):Har'kov ,Odess ,Dnipro ,Doneck ,Zaporožje ,L'vov ,Krivii Roh . Kaik om 459 lidnad valdkundas. Seičeme eläjad kümnespäi oma lidnalaižed (2020).
Ukrainan ekonomik om agrariž-industrialine, oli alištunu deindustrializacijale 1990-nziš vozišpäi. Se om Evropan kaikiš gollembiš valdkundoišpäi, rippub irdpol'žes torguindaspäi keskmäižes märas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 184,1 mlrd. US$ ekvivalentas (57. sija mail'mas; US$5,505 ühtele hengele, 112. sija) vai 655,8 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (46. sija; US$19,603 ühtele hengele, 91. sija). Ižandusen problemad oma znamasine valdkundaline velg (KSP:n 94 % surtte vl 2024) i radotomudenmär (11,6 % vl 2024). Industrijan päsarakod oma raudan metallurgii, kivihilen samine, maižanduz (villänkul'turoiden eksport), transportine mašinansauvomine, himine (heretused), sömtegimišt,elektrusen tehmine (nell' atomstancijad anttas energijan pol't), turizm. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz 12,2 %, tegimišt 28,6 %, holitišiden sfer 59,2 %. Radnikoiden 5,8 % om ottud maižandushe, 26,5 % ratas industrijas, 67,7 % — holitišiden sferas (vn 2014 andmused).
Ukrainan päeksport omraud ,teraz da tegesed niišpäi (33 %); toine eksport —kivivoi (4 %),podsolnušnikan semned dapühävoi (4 %),vagonad (4 %),nižu (2 %),kukuruz (2 %), margancraudasine ühthesuladuz (2 %),kivihil' (2 %),likkuimed lendimiden täht (1 %),vas'k (1 %),korund (1 %),kakao (1 %),ozr (1 %),sagud (1 %). Importan tavarad oma energii i londuseline gaz, mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, himikalijad. Vl 2024 import ületi eksportad läz kahthe koumandest. Pätorguindpartnörad (2024) omaEvropan Ühtištusen mad (Ukrainan eksportan 59,5 % i importan 50,3 %, enambaPol'šanma ,Saksanma iIspanii ),Kitai (Ukrainan eksportan 5,7 % i importan 20,3 %),Turkanma (eksportan 5,3 % i importan 6,0 %). Viž mad (Pol'šanma, Venäma, Kitai, Alamad i Saksanma) andoihe eksportan i importan kaks' videndest vl 2018.
Mariinskii-pert'kulu om valdkundan Prezidentan oficialine ceremonialine rezidencii,
Kijev , heinku 2018 (om 15 tošt rezidencijad Ukrainadme)
Ukrainan ohjastusen ministrišton sauvuz (Будинок Уряду , Kijev, sügüz'ku 2021)
Klovan pert'kulu (Кловський палац ) om Ukrainan Ülembaižen Käskuzkundan ištundsija Kijevas, vn 2013 sügüz'kun nägu
Ukrainan Konstitucine Käskuzkund (Конституційний Суд України ) vn 2005 kezal, Kijev
Ukrainan Nacionaline bank (keskuzbank), päfater Kijevas, sügüz'ku 2016
Ukrainan Nacionaline kirjišt V.I. Vernadskijan nimed, Kijev, kül'mku 2013
Tobmuz Ühthine informacii valdkundas
.svg)
.jpg)
