Tantalan palaižed kubižen santimetran kohtha 73 0
Ta 180,94788 Tantal
Tantal (Ta —tantalum latinan kelel) om 73nz' himine elementhimižiden elementoiden periodižes tabludes . Sen sijaduz om videndes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — videnden gruppan laptalagruppas, VB), tabluden kudendes periodas.
Element om levitadud londuses harvoin, pala Man kores — kaks' grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas.
Ročine Anders Gustav Ekeberg-himik avaiži tantalan vl 1802. Nimitihe mifiženTantal -carin mödhe (amuižgrek .:Τάνταλος Tantalos ,Nioban tat) samižen jügedusiden tagut.
Germanine Verner fon Bol'ton-himik sai puhtast metallišt tantalad ezmäižen kerdan vl 1903.
Tantal om jüged kova hahkmetall . Tantalan suladandlämuz da kehundlämuz oma korktad lujas, no metall om plastine lujas sil-žo aigal. Puhthan tantalan muju om hahk.
Atommass — 180,94788. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 16,654 g/sm³. Suladandlämuz — 3290 K (3017 C°). Kehundlämuz — 5731 K (5458 C°).
Londuseline tantal kogoneb ühtes stabiližes izomäraspäi (üks'jäine mugoine kaikiden elementoiden keskes) i ühtes stabiližes izotopaspäi:180m1 Ta (0,012 %, T½ > 4,5 × 1016 vot, voib kätas teoretižikš180 Ta-izotopaks 8,15 časud pol'čihodamižen pordonke) i181 Ta (99,988 %).180m Ta om üks'jäine stabiline londuseline izomär. Tetas mugažo 35 ratud radioaktivišt izotopad 155..180, 182..190 atommassanke i 36 ratud izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma179 Ta-izotop 1,82 vot pol'čihodamižen pordonke,182 Ta (T½ =114,43 päivest) i tantal-183 (5,1 päivest). Kaikiš hätkemb eläi izomär om178m1 Ta (T½ =2,36 časud). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotop 156), α- i β-čihodamižen (izotopad 157..163) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoišgafnijaks , jüžmakombadvol'framaks , izotop 180 — molembikš, izotopad 157..163 — gafnijaks ilütecijaks .
Tantal ei ole aktivine normaližiš arvoimižiš, il'mas muigotub, ku lämuz om korktemb 280 C°, i siloi se kataseTa2 O5 -hapandusen kaičendkerthel; se reagiruibgalogenidenke , ku lämuz om korktemb 250 C°. Ku lämbitadas sidä, ka reagiruib nenidenke elementoidenke: hil'nik, bor, ola, fosfor, selen, tellur; substancijoidenke:vezi ,haikargaz (CO),hil'muiktuzgaz (СО2 ),azotan monohapanduz (NO),solmuiktuz (HCl),rikvezinik (H2 S).
Tantal om seižui lujasmugliden damuiktusiden valatoitust vaste.
Tantal kävutase metallurgijas, atomenergetikas, elektotehnikas, elektronikas. Se om juvelirine metall mugažo.
Kaikiš järedambad tantalan löudmižsijad omaFrancijas ,Egiptas ,Tailandas daKitaiš . Kaikiš suremb mail'man löudmižsija omGrinbušas (Avstralii ). Toižed löudmižsijad omaMozambikas iNigerijas .
