Serbii (serb .: Србија ), oficialine nimituz —Serbijan Tazovaldkund (serb .: Република Србија [repǔblika sř̩bija]), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižesEvropas . Sen pälidn da kaikiš suremb lidn omBelgrad .
Vl 2015 Serbii vahvišti kožundkirjutestPAKO:nke i oti sen ühtnijan velgusid, no oiktusita. Vspäi 2012 valdkund om kandidat kändmahasEÜ:n ühtnijaks.
Vn 1878 13. päiväl heinkud Serbii tedištoiti ripmatomudesOttomanan imperijaspäi .
Serbii om enččenJugoslavijan ühtnijan.
Valdkundan ezmäižed Konstitucijad (serb .: Устав Србије ) oliba vahvištadud vll 1835 i 1838. Nügüdläine 16nz' lugul Konstitucii om olmas vlpäi 2006, se vajehti 1990-nden voden KonstitucijadSerbii da Mustmägi -valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii[ 4] %), se om väges vajehtusita tähäsai.
Serbijan topografine kart (2005) Valdkundan nell' videndest territorijad sijadaseBalkanan pol'saren keskuzpalas, videndez —Keskdunaižel alangištol .
Serbii om mavaldkundröunoiš kahesanke valdkundanke:Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) iBosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas,Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km),Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km),Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km),Pohjoižmakedonijanke suves (283 km),Albanijanke (111 km) daMustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas[ 5] [ 3]
Kaikiš korktemb čokkoim omDžeravic -mägi, 2656 m kortte meren pindan päl[ 6]
Londuseližed pävarad oma metallad (vas'k ,hahktin ,cink ) ibur hil' ; toižed varad oma toižed metallad (molibden ,kuld ,hobed ,raudkivend ,hrom ,nikel' ,litii ,boksitad ),kivivoi ilonduseline gaz valdkundan pohjoižes,azbest ,grafit ,keitandsol ,mec (territorijan 29,1 % vl 2009).
Serbijan Rahvahan Suiman pert'Belgradas vn 2011 kül'mkus Ohjandusen form om unitarine konstitucinesegoitadud tazovaldkund. Kaik rahvaz valičeb prezidentad (serb .: Председник ) videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident voib pästta parlamentan ühtnijoid radmaspäi.
Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb .: Народна скупштина ) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajanke nelläks vodeks. Parlamentan ühtnijad vahvištadas ohjastust (serb .: Влада ).
Valitihe prezidentad jäl'gmäižen kerdan vn 2017 2. päiväl sulakud,Aleksandr Vučič sai vägestust ezmäižes turas (55,06 %, vll 2014−2017 radoi Serbijan päministran). Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 24. päiväl sulakud. Päministr omMiloš Vučevič (Милош Вучевић ) vn 2024 semendkun 2. päiväspäi. Edeline päministr omAna Brnabič (Ана Брнабић , 29. kezaku 2017 — 20. keväz'ku 2024).
Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 7,243,007 ristitud (Kosovo da Metohii-agjata). Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 7,897,937 eläjad vl 1990 (Kosovo da Metohii-agjata).
Rahvahad (vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe,albanijalaižiden enambuz boikotirui rahvahanlugemišt)serbalaižed — 83,3 %,mad'jaralaižed — 3,5 %,čiganalaižed — 2,1 %,bosnijalaižed — 2,0 %, toižed rahvahad — 5,7 %, rahvahuden ozutandata — 3,4 %.
Uskondan mödhe (2011, albanijalaižita tobman palan):ortodoksižed hristanuskojad — 84,6 %,katolikad — 5,0 %,islamanuskojad — 3,1 %,protestantad — 1,0 %,ateistad — 1,1 %, toižed uskojad — 0,8 %, märhapanendata — 4,4 %.
Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha):Novi Sad ,Prištin ,Niš ,Kragujevac ,Subotic . Kaik om 24 lidnad Serbijas. Lidnalaižiden pala om 56,4 % (2020).
Serbii om keskmäižen šingotesen agrariž-industrialine valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominalinekogosüdäiprodukt oli 82,55 mlrd US$ ekvivalentas (79. sija mail'mas; US$12,515 ühtele hengele, 77. sija) vai 191,56 mlrd US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (79. sija mugažo; US$29,040 ühtele hengele, 67. sija). Ižandusen problemad oma irdpol'žen torguindan balansan hronine deficit (5..8 mlrd US$ vodes ekvivalentas), korged radotomudenmär noriden keskes (20,2 % vn 2024 kahtendes fartalas) i istorižikš tehnus lühüdaigaine radinpäiv (1..5 časud). Industrijan päsarakod oma metallurgii (raud, vas'k, alüminii), himine, avtošinoiden tehmine, farmaceftine, mašinansauvomine, likkuimiden pästand, sobiden i meblin edheotandad, sömtegimišt. Maižandusen aluz om saharan tehmine. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Kogosüdäiproduktan palad (vn 2012 andmused): maižanduz 10,6 %, tegimišt 28,6 %, holitišiden sfer 70,8 %. Radajiden järgenduz sektoroidme vl 2021: maižanduz 13,9 %, tegimišt 28,9 %, holitišiden sfer 57,1 %.
Valdkundan päeksport ommetallad (raud ,vas'k ,alüminii ), himižed produktad (polietilen ,räzin ),kukuruz ; toine eksport —sadmanzikaine ,sobad ,zelläd ,elektroenergii . Importan päižed tavarad: himižed substancijad i produktad, ühthižen kävutandan mašiništ, kivivoi i londuseline gaz, likkuimed, bazižed metallad. Vl 2023 import ületi eksportad läz koumandeshe.EÜ:n mad oma päühtnijoikš irdpol'žes torguindas (Serbijan eksportan 63,2 % i importan 57,0 % vl 2023), sid'Kitai (eksportan 4,0 % i importan 12,2 % sil-žo vodel),Bosnii da Gercegovin (eksportan 6,9 % i importan 2,8 %),Venäma (eksportan 3,9 % i importan 4,3 %),Turkanma (importan 4,7 %),Mustmägi (eksportan 4,3 %).
Uz' pert'kulu (
Novi Dvor , ende kunigazline)
Belgradan keskuzpalas om Serbijan Prezidentan rezidencijaks, eloku 2023
Serbijan ohjastusen päsijaduz Belgradas (Vlada Republike Srbije ), kezaku 2007
Serbijan Ülembaine Käskuzkund (Vrhovni sud , Belgrad, heinku 2009)
Serbijan Rahvahanbank (keskuzbank,Narodna banka Srbije ), päfater Belgradas, sügüz'ku 2017
Serbijan Rahvahankirjišt (Narodna biblioteka Srbije ), Belgrad, keväz'ku 2007
Tobmuz Ühthine informacii valdkundas
.svg)
.jpg)
