Renijan palliškod kubižen santimetran kohtha Renii om kova löumassulatud hobedaižvaugedpäličmänendmetall . Paramagnetik. Renijan tuhk adsorbiruibvezinikad .
Atommass — 186,207. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 21,02 g/sm³ (4. sija metalloiden keskes). Suladandlämuz — 3459 K (3186 C°, 2. sija metalloiden keskesvol'framan jäl'ghe). Kehundlämuz — 5903 K (5630 C°, kaikiš korktemb metalloiden keskes).
Londuseline renii kogoneb kahtes izotopaspäi:185 Re (37,07 %) i187 Re (62,93 %, T½ =4,12 × 1010 vot, kändaseosmijaks -187 β-čihodamižen kal't). Tetas mugažo 33 ratud radioaktivišt izotopad 160..184, 186, 188..194 atommassanke, i 21 izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma183 Re-izotop 70 päivest pol'čihodamižen pordonke,184 Re (T½ =38 päivest) i renii-186 (3,7 päivest). Kaikiš hätkemb eläjad izomärad oma186m Re (T½ =200 tuhad vozid) i184m Re (169 päivest). Izotopad čihotas protonižen (izotop 161), α- i protonižen (izotop 160), α- i β-čihodamižen (izotopad 162..170) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoišvol'framaks , jüžmakombadosmijaks , izotop 186 — molembikš, izotopad 160, 162..170 — vol'framaks itantalaks . Izomär 161m kändase tantalaks-157 α-čihodamižen kal't.
Ottas kävutamižhe renijadmetallurgijas da elektrotehnikas, saudas reaktivižid likutimid. Renii om hüvä katalizator mugažo.
Sadas severt-se kümned tonnoid vodes mail'madme,molibdenan ivas'ken ühtes. Kaikiš järedambad löudmižsijad sijadasoišČiliš . Üks' kaikiš kal'hembiš metalloišpäi, arv rippub puhthudespäi lujas, 99,99 %-renijan kilogramm maksoi US$3000 vl 2014.
