Puhtaz plutonii Plutonii om jüžmak räbedradioaktivine hobedaižvaugedmetall . Kuz' allotropišt modifikacijad +100..+500 C° lämuziden keskustal telustadas metallan ümbriradmižele, seičemenz' om olmas surel painudel. α- i β-plutonijan kristalline segluz om monotilgunvuitte, γ-Pu — ortorombine, δ-Pu i ε-Pu — kubine, δ'-Pu — tetragonaline. Neniden fazsirdusiden aigan ninevuz vajehtase 15,92 (δ-form) ..19,86 (α-form) g/sm³ röunoiš.
Atommass — 244,0642. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 19,816 g/sm³. Suladandlämuz — 912,5 K (639,4 C°). Kehundlämuz — 3505 K (3228 C°).
Nügüd' tetas necen elementan kaks'kümneizotopad 228..247 atommassanke, i niiden seičeme izomärad. Kaikiš hätkemb om plutonii-244 80,8 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, se om enamba voz'sadad völ koumel izotopal:242 Pu (T½ =373 tuhad vozid),239 Pu (24 110 vot) i240 Pu (6561 vot), videnz' hätkte om238 Pu (T½ =87,7 vot). Kaikiš hätkemb eläi izomär om237m1 Pu (T½ =180 ms). Izotopad hajetas α-čihodamižen (nomer 229), α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 228, 230..235, 237), plutonii-236 — α-, kaksitadud β-, klasterčihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 238 i 240 — α-čihodamižen, südäitukun spontanižen jagamižen i harvoin klasterčihodamižen kal't, izotopad 239 i 242 — α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, plutonii-241 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotop 244 — α-, kaksitadud β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 243, 245..247 — β-čihodamižen kal't. Izotopad 228, 230..235 i 237 kändasoišuranaks ineptunijaks , plutonii-229 — uranaks, plutonii-236 — uranan kahteks izotopaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotopad 238..240, 242 — uranaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotop 241 —americijaks , uranaks i harvoin erazvuiččikš elementoikš, plutonii-244 — uranaks, erazvuiččikš elementoikš i harvoinkürijaks , izotopad 243, 245..247 — americijaks (246 — sen izomäraks).
