Nobelii omradioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).
Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°,ezimeletaden).
Kaik om löutud koumetoštkümneizotopad 249..260 da 262 atommassanke, i nell' izomärad (250m, 251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban259No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sen znamasišt verdad. Koumanz' elon hätkte om253No (T½=1,62 minutad). Kaikiš hätkemb eläi izomär om251mNo 1,7 sekundad pol'čihodamižen pordonke. Nobelii-249 hajeneb α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 250, 255 i 257 nomeranke hajetas α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 251..254, 256 i 259 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, nobelii-258 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't i erasti α- da kaksitadud β-čihodamižen kal't, izotopad 260 i 262 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't täuzin. Izotopad 249 i 258 kändasoišfermijaks da erazvuiččikš elementoikš (nobelii-258 — fermijan kahteks izotopaks), izotopad 250..254, 256 i 259 — fermijaks,mendelevijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 255 i 257 — fermijaks i mendelevijaks, izotopad 260 i 262 — erazvuiččikš elementoikš täuzin.
