Puhtaz kalifornii Kalifornii omradioaktivine hobedaižvaugedmetall . Kristalline segluz om kaks'jaine geksagonaline ninev.
Atommass — 251,0796. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 15,1 g/sm³. Suladandlämuz — 1173 K (900 C°). Kehundlämuz — 1743 K (1470 C°).
Tetas 20 izotopad 237..256 atommassanke i üks'jäšt 249m-izomärad (sen T½ =45 mikrosekundad), kaik oma ratud radioaktivižed. Kaikiš hätkembad oma251 Cf 858 vot pol'čihodamižen pordonke,249 Cf (T½ =351 vot),250 Cf (T½ =13,08 vot) i252 Cf (2,645 vot). Izotopad 237, 238, 240, 242, 246 i 255 hajetas α-, β-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 239, 241, 243..245, 247 i 253 nomeranke — α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 248..250 i 252 — α-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, kalifornii-251 — α-čihodamižen kal't, izotopad 254 i 256 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't, mugažo erasti α- i kaksitadud β-čihodamižen kal't. Izotopad 237, 238, 240, 242 i 246 kändasoišberklijaks ,kürijaks i erazvuiččikš elementoikš, izotopad 239, 241, 243..245 i 247 — berklijaks i kürijaks, izotopad 248..250 i 252 — kürijaks i erazvuiččikš elementoikš, kalifornii-251 — kürijaks, kalifornii-253 —einšteinijaks i kürijaks, izotopad 254 i 256 — erazvuiččikš elementoikš, kürijaks i harvoinfermijaks , kalifornii-255 — einšteinijaks, kürijaks da erazvuiččikš elementoikš.
Ottas kävutamižhe kalifornijad-252 tedos — radiohimižiš tedoidusiš. Voib kävutadaneitroniden purtkeks. Metallan kritine (čepiižen reakcijan) mass om viž kilogrammad, erasiden vezisoliden — kümne grammad.
Kaik kalifornii tegese atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin,berklijaspäi päpaloin. Kalifornii om kaikiš kal'hembišmetalloišpäi , üks'jäine gramm maksab sadad millionoid US$. Sadas Ok-Ridžan (Tennessi, AÜV) iDimitrovgradan (Ul'janovskan agj, Venäma) tedokeskusiš. Kaik om kogotud kahesa grammad mail'mas.
