Kelen kirjamištEvrejan kel' vaiivrit (ičeze nimituz: עבריתivrit [ʔivˈʁit] vai [ʕivˈɾit]) om üks'afroazijalaižiš,semitižiš kelišpäi,evrejalaižiden kel'.
Pagižijoiden lugu om läz 9 millionad ristituid, heišpäi 5 mln elädas Izrailiš (2016). Kävutase evrejan kundoiš mail'madme.
Kel' omIzrailin ühteks kahtes valdkundkelespäi.
Ivritan amuine form (amuiževrejan kel') omjudaizman veroline i pühä kel'. Se kändihe erigoittud keleks 13.-7. voz'sadoil EME, om kaičenus äi kirjutadud dokumentoid, niišpäi päižed oma jumalanradnikoičendan kirjad (Toran iBiblijan palad). Zavotten 2. voz'sadaspäi meiden erad amuine ivrit jäi jumalanradnikoičendan keleks päpaloin. Evrejalaižed pagižiba verhil kelil kahesatoštkümne voz'sadad. Keskaigan evrejan kelen severz'-se sijaližid formid om šingotanus Evropas.
Nügüd'aigaine evrejan kel' om udessündutadud i adaptiruidud Izrail'-valdkundan oficialižeks da paginkeleks 20. voz'sadal. Kelen reguliruindorganizacii om Ivrit-kelen akademii (הָאָקָדֶמְיָה לַלָּשׁוֹן הָעִבְרִיתha-Akademia la-lašon ha-ivrit), sijadaseJerusalimas, om sätud vl 1953 parlamentan käskusen mödhe.
