Pind om 2 130 800 km². Sar' om koumen kerdan penemba pindan mödhe miAvstralii, kudamb om kaikiš penembkontinentiden keskes. Piduz om 2700 km pohjoižespäi suvhe i 1300 km päivlaskmaspäi päivnouzmha.
Arktižed rahvahad eliba jo sarel edel sen avaidust evropalaižil, noskandinavijalaižiden tulendan aigal saren ezmäižed eläjad kadoiba jo, i sarel ei olend eläjid.Eskimosalaižed tuliba sarennoks 13. voz'sadal vaiše, hot' lugedas-ki heid Grenlandan ezmäižikš eläjikš paksus. Tulijoiden sarele läz 200 vot tagaz skandinavijalaižiden žilod oliba siš mugažo völ, no eskimosalaižed eliba sarel sil aigalpäi kaiken. Niiden eskimosalaižiden ezitatad oliba «tule»-kul'turan ezitajad; nece kul'tur il'mestuiAläskas läz 1000. vot da tuli Grenlandale 13. voz'sadal.
Evropalaižed avaižiba sar't vodel 982, konznorvegižedvikingad tuliba sinnä.Eirik Torval'dson, kudamb tuliIslandijaspäi, oli heiden pämehen. Hän sädi kolonijad sarel da nimiti sidä «Vihandaks maks» kändmižes. Nece nimituz om anttud vedatamha enamba eläjid sarele nacein. Toižen melen mödhe, sarel oli todeks kazmusid sil aigal. Sid' Erikan Leif-poig jätksi matkad päivlaskmale da avaiži nügüdlaiženKanadan maid. Hän-žo toihristanuskondad saren eläjile. Lugetihe siloižid grenlandalaižid Norvegijan eläjikš, Islandii oli Norvegijan palaks sil aigal. Vodele 1408 kaik skandinavijalaižiden žilod kadoiba, voib sanuda.
Vl 1536 Norvegii da kaik sen teritorijad (Grenland niiden keskes) linniba Danijan palaks. Vl 1814 Norvegii ei olend Danijan palan enamba, no Grenland jäi sen palan völ.
