Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Mine sisu juurde
Vikipedii
Eci

Glazgo

Vikipedii-späi
Tarbhaine lehtpol'/levitadud
Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'
Glazgo
Glasgow(angl.)
Glesga(šot.-saks.)
Glaschu(šot.-kel't.)
 Lidnanznam
 Flag
ValdkundSur' Britanii
Eläjiden lugu (2020)635,120 ristitud
Pind175,5 km²
GlazgoGlasgow (angl.)Glesga (šot.-saks.)Glaschu (šot.-kel't.)
Pämez'Žaklin Maklaren
(semendku 2022—,
Jacqueline McLaren)
Telefonkod+44-(0)141
Aigvötal'velUTC+0,
kezalUTC+1
Lidnan transportkart (2010)

Glazgo (angl.:Glasgow [ˈɡlɑːzɡoʊ, ˈɡlæz-, ˈɡlɑːs-, ˈɡlæs-],šotl.-saks.:Glesca [ˈɡleskə] vaiGlesga [ˈɡlezɡə],šotl.-kel't.:Glaschu [ˈkɫ̪as̪xu]) omŠotlandijan kaikiš suremb lidn,Suren Britanijan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se omGlazgo-agjan administrativine keskuz.

Istorii

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Eländpunktan aluz om pandud 6. voz'sadal meiden erad. Se sai lidnan statusad oficialižeks voziden 1175 da 1178 keskes torguindoiktusidenke ühtes.

Glazgo šingotase holitišiden sferal nügüd': finansižed holitišed, tervhudenkaičend, torguind i turizm (läz nelläd millionad matknikoid vodes), telekommunikacijoiden i biologijan tedoiden kompanijad, meriport jüguiden täht. EnergetikanScottish Power-kompanii baziruiše lidnas.

Geografijan andmused

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Šotlandijan keskuzpalan suves, seižubKlaid-jogen molembil randoil 32 kilometras sen lanktendan sijalpäiIrlandijan merhe. MatkadEdinburghasai om 76 km päivnouzmha.

Klimat omven valdmeren, neps i pil'vekaz vodes läbi, vihmoičeb 170 päiväd vodes. Voden keskmäine lämuz om +9,8 C°, kezakun-elokun +14,3..+15,9 C°, tal'vkun-uhokun +4,6..+5,0 C°. Ekstremumad oma −14,8 C° (viluku, tal'vku) i +31 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +1,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +14,4 C° (uhoku). Ei voi olda haloid kezakus-elokus. Paneb sadegid 1263 mm vodes, enamba redukus-vilukus (132..161 mm kus), vähemba sulakus-kezakus (66..69 mm kus).

Tobmuz

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
Lidnan administrativižed ümbrikod (2017)

Glazgo jagase kaks'kümneks koumeks administrativižeks valičendümbrikoks (angl.:ward).

Edeližed lidnan pämehed (angl.:lord provost,šotl.-kel't.:Àrd-Phrobhaist) oma Filip Braat (Philip Braat, kül'mku 2019 — semendku 2022), Eva Bolander (2017−2019), Sedi Dokerti (Sadie Docherty, 2012−2017).

Eläjad

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Vn 2011 Suren Britanijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 593 245 ristitud 174,7 km² pindal. Ristitišt lidnan nügüdläižiš röunoiš (77..160 km² pindal) oli enamba üht millionad eläjid vll 1921−1961 (rahvahanlugemine), kaikiš suremb — 1 127 825 eläjad vl 1938. Ristitišt poleni ižandusen krizisan tagut, ende sen päsarakod oliba jüged tegimišt i laivansauvomine.

Läz 1,65 mln ristitud elädas lidnan aglomeracijas vn 2018 endustusen mödhe (vl 2007 oli 1,75 mln).

Religijan mödhe (lidnalaižed vl 2011):riman katolikad — 27,3 %, Šotlandijan jumalankodikundan uskojad — 23,1 %, toižed hristanuskojad — 4,1 %,islamanuskojad — 5,4 %,induistad — 0,7 %,sikhad — 0,5 %,buddistad — 0,4 %,judaistad — 0,2 %, toine religii — 0,3 %, religijatomad — 31,0 %, religijan ozutandata — 7,1 %.

Transport

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Avtobusad (privatižed päpaloin), taksid i metropoliten oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab lidnas vspäi 1896 (üks' rengazjono, 15 stancijad, 10,4 km raudted). Se om koumanz' manalaine metro mail'mas avaidusen aigan mödhe. Lidnelektrojonusiden verk ühtenzoitab ezilidnoidenke. Znamasine meriport radab läz lidnad (7,5 mln tonnoid jüguid vodes).

Om kaht surt civilišt lendimportad läz lidnad. Rahvahidenkeskeine civilineGlazgo-lendimport[1] (GLA / EGPF, 8,8 mln passažiroid vl 2019) sijadase koumetoštkümnes kilometras päivlaskmha lidnan keskuzpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Päivlaskmaižen Evropan pälidnoihe, Torontho i Dubaihe, mugažo Šotlandijadme i kaiken valdkundan surihe lidnoihe, om sezonreisid Keskmeren äjihe lebutahoiže. Rahvahidenkeskeine civilineGlazgo Prestvik-lendimport (PIK / EGPK, 640 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase vižkümnes kilometras suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi. Tehtas passažirreisid Ispanijan i Italijan lebutahoiže, jügureisid AÜV:oiden nell'hä lidnha, Parižha i Lüksemburgha. Koumanz' lähine rahvahidenkeskeine lendimport radab läzEdinburgad.

Galerei

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
  • Lidnan tobmuden sauvuz (2016, Glasgow City Chambers)
    Lidnan tobmuden sauvuz (2016,Glasgow City Chambers)
  • Pühän Ondrijan Ezikuctud kafedraline päjumalanpert' (riman katoline), vn 2014 nägu
    Pühän Ondrijan Ezikuctud kafedraline päjumalanpert' (riman katoline), vn 2014 nägu
  • Rahvahidenkeskeižiden finansižiden holitišiden rajon vl 2018
    Rahvahidenkeskeižiden finansižiden holitišiden rajon vl 2018
  • Šotlandijan ozutelendoiden da konferencijoiden keskuz (SECC, 2015)
    Šotlandijan ozutelendoiden da konferencijoiden keskuz (SECC, 2015)
  • Glazgon universitet (2005)
    Glazgon universitet (2005)
  • Mitčellan kirjišt (2014)
    Mitčellan kirjišt (2014)
  • Čomamahtoine Kelvingrouv-galerei i muzei (2007)
    ČomamahtoineKelvingrouv-galerei i muzei (2007)
  • Nügüd'aigaižen čomamahton galerei (GoMA, 2004)
    Nügüd'aigaižen čomamahton galerei (GoMA, 2004)
  • Rahvahidenkeskeine Glazgo-lendimport vl 2011
    RahvahidenkeskeineGlazgo-lendimport vl 2011
  • Glazgon keskuzline päraudtestancii vl 2017
    Glazgon keskuzline päraudtestancii vl 2017
Lidnan keskuzpalan ühthine nägu vn 2005 vilukus

Homaičendad

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
  1. ↑Rahvahidenkeskeižen Glazgo-lendimportan sait (airport-glasgow.com).(angl.)

Irdkosketused

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
Glazgo Vikiaitas
Om sadud "https://vep.wikipedia.org/w/index.php?title=Glazgo&oldid=178195"
Kategorijad:
Peittud kategorijad:
[8]ページ先頭
©2009-2026 Movatter.jp