tänna .Francii (franc. : France [fʁɑ̃s]), täuz' oficialine nimi —Francijan Tazovaldkund (franc. : République française [ʁe.py.blik fʁɑ̃.sɛz]), om valdkundPäivlaskmaižes Evropas ,Keskmeren daAtlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn omPariž .
Francii om üks' videspäi kaikenaigaižesÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii omPAKO:n ühtnii (vozil 1966−2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957EÜ:n ühtnii sen alusenpanijaks.
Valdkundan aluz om pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks. Francine kolonialine imperii zavodi ičeze istorijad 16. voz'sadal. Vll 1789−1799 mail'manezmäine buržuazine revolücii tegihe Francijas, i Ezmäine Tazovaldkund oli sätud.Napoleon I tegi sodamatkoid Evropadme i pani Ezmäižen francižen imperijan alust (1804−1815), sid' monarhijan restavracii tegihe. Lühüdaigaine Kahtenz' Tazovaldkund (1848−1852) oli pandud vn 1848 revolücijan aigan, sid' Kahtenz' francine imperii oli. Koumanz' Tazovaldkund oli vll 1870−1940, se tuli lophu Francii alištusenke okkupacijale Saksanman sodavägil. Nellänz' Tazovaldkund (1944−1958) hajeni Alžiran krizisan tagut.Šarl' de Goll' -prezident tedoti nügüdläšt Vident Tazovaldkundad vl 1958. Äjad Francijan kolonijad saiba ripmatomut dekolonizacijan processas 1960-nzil vozil.
Valdkundan ezmäine Konstitucii (franc. : Constitution ) oli olmas vspäi 1791. Sid' oliba Kahtenden (1848), Koumanden (1875) i Nelländen (1946) Tazovaldkundoiden Konstitucijad. Vn 1958 4. päiväl redukud jäl'gmäine Konstitucii[ 2]
Francijan topografine kart vl 2008 Kontinentaližel Francijal om mavaldkundröunoidIspanijanke ,Andorranke ,Bel'gijanke ,Lüksemburganke ,Saksanmanke ,Šveicarijanke ,Italijanke daMonakonke . Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks,Francijan Gvian om röunoišBrazilijanke (649 km) daSurinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.
Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km. Mec oti 29,2 % valdkundan territorijad vl 2011, maižandusen mad — 52,7 %.
Francijan päižen palan territorii lainištabAtlantine valdmeri : senBiskaine laht päivlaskmas,La Manš -sal'm pohjoižes,Keskmeri suves (Lionan laht iLigurine meri ). Meriröunoiden piduz om 5500 km.
Londuseližed pävarad omakivihil' ,metallad (raudkivend ,urankivend ,boksitad ,cink ,vas'k ,hahktin ,nikel' ); toižed varad —mec ,gidroenergii ,kalii - dakivisol ,kivivoi ,londuseline gaz .
Burboniden pert'kulu Parižas , vn 2003 kezakun näguOhjandusen form om unitarine konstitucineprezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (franc. : Président de la République Française ). Hän-žo armijan päkäsknik, paneb päministrad (fr.Premier Ministre ) radsijha. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks, ühten kahtenden strokun voimuz om olmas.
Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc. : Sénat ) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (franc. : Assemblée nationale ) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.
Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2022 12. i 19. päivil kezakud. Vn 2017 7. päiväl semendkudEmmanuel' Makron om valitud (kahtenz' tur — 66,06 %) da radab 25. prezidentaks 15. päiväspäi. Hän om valitud tošti vn 2022 24. päiväl sulakud (kahtenz' tur — 58,54 %). Vn 2025 sügüz'kun 9. päiväspäiSebastjen Lekornü om ohjastusen pämehen. Edeližed päministrad omaFransua Bairu (13. tal'vku 2024 — 9. sügüz'ku 2025),Mišel' Barnje (5. sügüz'ku — 13. tal'vku 2024),Gabriel' Attal' (9. viluku — 5. sügüz'ku 2024),Elizabet Born (16. semendku 2022 — 9. viluku 2024),Žan Kasteks (3. heinku 2020 — 16. semendku 2022).
Kacu kirjutuz:Francijan administrativiž-territorialine jagand .
Francii jagase kaks'kümneks seičemeks regionaks (franc. : région ): 22 metropolijan regionad da viž merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagasoiš 96 departamentaks (franc. : département ). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, viž merentagašt territorijad da koume territorijad eriliženke statusanke oma Francijan palaks.
Francijas elädasfrancijalaižed . Kaik ristitišt pagižebfrancijan kelel . Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 65,951,611 ristitud. Kaik 67,364,357 eläjad[ 3] [ 4]
Uskondan mödhe (2015):hristanuskojad (rimankatolikad oma lujas enambuses) — 63..66 %,islamanuskojad — 7..9 %,buddistad — 0,5..0,75 %,judaistad — 0,5..0,75 %, toižed uskojad — 0,5..1,0 %, religijatomad — 23..28 %.
Toižed sured lidnad (enamba 1 mln ristituid lidnaglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha):Lion ,Marsel' ,Tuluz ,Lill' ,Bordo ,Nicc . Lidnalaižiden pala om 81 % (2020).
Francii om šingotadud ma, südäitukazegištonke, tegeb regulärižid kosmižid töhöpästandoid. Ižandusen suruz om kahtenz' EÜ:s (Saksanman jäl'ghe). Valdkundaline ičezkaluišt om levitadud enamba kaiked kompanijoiden strukturas, valdkundaline sektor oti nell' seičemendest vl 2016. Vl 2022 nominalineKSP oli US$2,778 trln ekvivalentas (7. sija mail'mas), tazostadud ostmižmahtusen mödhe US$3,688 trillionad (10. sija). Vl 2021 nominaline KSP ühtele hengele oli US$45,188 ekvivalentas (24. sija mail'mas), tazostadud ostmižmahtusen mödhe US$51,322 (25. sija). Tegimišton päižed sarakod oma mašinansauvomine, himine sarak, avtosauvomine, aviategimišt, elektronine, kebn i sömtegimišt. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Vl 2017 agrokompleks oti 1,7 % valdkundan kogosüdäiproduktas, tegimišt 19,5 %, holitišiden sfer 78,8 %. Radajiden 2,8 % oma ottud maižandushe, 20,0 % ratas industrijas, 77,2 % — holitišiden sferas (vn 2016 andmused).
Francijan bankoiden sur' nell'nik: BNP Paribas, Crédit Agricole, Société Générale, Groupe BPCE. PäineEuronext Paris -birž sijadase Parižas. Ižandusen välläd poled: korged radotomudenmär noriden keskes, valdkundbüdžetan hronine deficit vspäi 1981 i sur' valdkundaline velg (KSP:n 110 % surtte vl 2023), rippund valdkundaližes sektoraspäi i surehkod socialižed rajadused, ristitišton ližadusen tempad immigracijan tagut ületadas ekonomikan kazvandad, tehnologijoiden väll' jurdutand tegimištho, eksportan bazan mairiž.
Vl 2011 valdkundan päeksport oliavtod ,jüguavtod da niiden palad (9 %),lendimed ,punolendimed da kosmine tehnik (8 %),likutimed dagazturbinad (läz 5 %),zelläd (5 %); toine eksport —kivivoi (3 %),vin (2 %),elektromašiništ ,nižu ,sagud . Vl 2021 Francijan importan päpala oli avtod, kivivoi da sen produktad, zelläd, palad aviasauvomižen täht. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad oma Saksanma (Francijan eksportan 13 % i importan 18 % vl 2021), Bel'gii i Italii (eksportan 8 % i importan 9 % molembad eriži), Ispanii (eksportan 7 % i importan 7 %), Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (eksportan 7 %), Kitai (importan 7 %), Alamad (importan 6 %).
Francijan prezidentan päsijaduz Parižas (Palais de l'Élysée «Jelisein pert'kulu», 8. ümbrik, 2020)
Lüksemburgan pert'kulu (Palais du Luxembourg ) om valdkundan Senatan ištundoiden sijaduz Parižan 6. ümbrikos (2007)
Francijan Keskuzbankan (Banque de France ) päfateran kompleks Parižas — sad Tuluzan adivpertiš vl 2016
Francijan nacionaližen kirjišton päpala — sauvusiden kompleks Fransua Mitteranan nimed vl 2022 (Parižan 13. ümbrik)
Röunantagaižiden azjoiden ministrusen sauvuz Orsen randirdal (2005), Parižan 7. ümbrik
.svg)
.svg)
.jpg)
.jpg)
