Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Mine sisu juurde
Vikipedii
Eci

Fidži

Vikipedii-späi
Tarbhaine lehtpol'/levitadud
Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'
Fidžin Tazovaldkund
Republic of Fiji(angl.)
Matanitu Tugalala o Viti(fidž.)
फ़िजी गणराज्य / Fidźi Ganaradźja(fidžin hindi)
 Flag
 Valdkundznam
PälidnSuv
Eläjiden lugu (2018)926,276[1] ristitud
Pind18,274 km²
Fidžin TazovaldkundRepublic of Fiji (angl.)Matanitu Tugalala o Viti (fidž.)फ़िजी गणराज्य / Fidźi Ganaradźja (fidžin hindi)
Kel'anglijan,fidžin,fidžin hindi[2]
Valdkundan pämez'Naikama Lalabalavu
PäministrSitiveni Rabuka
Religiihristanuskond,induizm
Valütfidžin dollar (FJ$) (FJD)
Internet-domen.fj
Telefonkod+679
Aigvötal'velUTC+12,
kezalUTC+13

Fidži, täuz' oficialine nimi —Fidžin Tazovaldkund (angl.:Republic of Fiji [rɪˈpʌblɪk ɒv ˈfiːdʒi],fidžikš:Matanitu Tugalala o Viti [mataˈniːtu tugaˈlaːlaː o ˈβitʃi],fidžin hindikš:फ़िजी गणराज्य / Fidźi Ganaradźja [ˈfiːdʒi ganaˈraːdʒja]), om sar'hihe valdkund Valdmerimaiš,Melanezijas,Tünen valdmeren suves. Sen pälidn omSuv.

Istorii

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Vn 1970 10. päiväl redukud Fidži tedištoiti ičeze ripmatomudesSures Britanijaspäi. Sodakukerdused oliba severt-se kerdoid valdkundan istorijas (vozil 1987, 2000, 2006).

Valdkundan ezmäine Konstitucii (angl.:Constitution of Fiji,fidž.:Yavu ni Vakavulewa kei Viti) radoi vspäi 1970. Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vn 2013 sügüz'kus (4nz' Konstitucii).[3]

Geografijan andmused

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
Fidžin topografine kart (2007)

Fidži sijadaseühtennimižel sarištol, valdkundan 87 % ristituid elädas sen kahtel järedal sarel, Viti Levu i Vanua Levu. Sarišt om 595 km pitte da 454 km levette. Sihe mülüdas 332 sar't da 522 penid sarid (vulkanižed i koralližed).

Nene valdkundad da territorijad ümbärtas Fidžid:Vanuatu päivlaskmal,Samoa lodehel,Tuvalu pohjoižel,Tong päivnouzmal,Uden ZelandijanKermadek-sared suvipäivnouzmal,Uz' Kaledonii suvipäivlaskmal. Fidžin randad lainištabTün' valdmeri. Mererandan piduz om 1129 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim omTomanivi-mägi, 1324 m ü.m.t. kortte. Järedad joged omaRev (145 km pitte),Navua daSingatok.

Klimat om valdmerinetropine. Voden joksten lämuz vajehtase +20..+30 C° röunoiš. Paneb sadegid 3000 mm vodes. Kuivaig oleskelebEl' Ninjo-nägusen tagut, man päivlaskmpolel paksumb.

Londuseližed pävarad omakuld,hobed,raudčurukived,fosfatad; erased toižed varad —vas'k,hahktin,cink,titan,vanadii,hrom,mecad,kala.

Politine sistem

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
Fidžin parlamentan nügüdläine ištundoiden sijaduz Ohjastusen pertiš,Suv, keväz'ku 2018

Ohjandusen form omparlamentine tazovaldkund sodahuntanke tobmudeks. Valdkundan pämez' om prezident. Vejiden Sur' Nevondkund valičeb händast koumeks vodeks, ühtenden tostmižstrokun voimuz om olmas. Prezident (angl.:President of the Republic of Fiji,fidž.:Peresitedi ni Viti,fidž. hindi:फिजी के राष्ट्रपतिFidźi ke Raashtrapati) om armijan päkäskmez', paneb sudijoid radsijha. Hänen tobmuz toižhe om nominaline, ani britanižen monarhan kartte. Prezident vahvištab ohjastusen päministrad (angl.:Prime Minister of the Republic of Fiji,fidž.:Paraiminisita ni Viti,fidž. hindi:फिजी के प्रधानमंत्रीFidźi ke Pradhaan Mantree) da toižid ministrid, no tegeb necidä parlamentan nevondan mödhe, päiči statjoiš, konz parlament ei teda midä tehta. Prezidental om avaroid valdatusid vaiše krizisan aigan.

Fidžin parlament om üks'kodine (angl.:Parliament of the Republic of Fiji,fidž.:Palimedi ni Matanitu Tugalala o Viti,fidž. hindi:फिजी गणराज्य की संसदFidźi Ganaradźi ki Sansad, edel 2014. vot oli kaks'kodine), kogoneb 55 deputatas-ühtnijaspäi (vn 2018 kucund mülüti 51 ühtnijad). Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2022 14. päiväl kül'mkud.Naikama Lalabalavu radab prezidentan vn 2024 kül'mkun 12. päiväspäi. Nügüdläine päministr omSitiveni Rabuka vn 2022 tal'vkun 24. päiväspäi, hän radoi jo Fidžin päministran ende (2. kezaku 1992 — 19. semendku 1999).

Edeližed prezidentad omaUil'jam Katonivere (12. kül'mku 2021 — 12. kül'mku 2024),Džordže Konrote (12. kül'mku 2015 — 12. kül'mku 2021). Edeline päministr omFrenk Mbainimarama (5. viluku 2007 — 24. tal'vku 2022).

Administrativiž-territorialine jagand

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

   Kacu kirjutuz:Fidžin administrativiž-territorialine jagand.

Fidžin Tazovaldkund jagase nelläks ümbrikoks (Keskuzline, Päivlaskmaine, Pohjoine, Päivnouzmaine) ühtenke rippujanke territorijanke (Rotum-sar'). Ümbrikod alajagasoiš 14 agjaks (provincijaks).

Eläjad

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Fidžiš elädasfidžilaižed. Vl 2012 valdkundan ristitišt oli 858,038 eläjad[4]. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2007): iTaukei (igähižedfidžilaižed) — 56,8 %,fidžilaižed indijan augotižlibundanke (indofidžilaižed) — 37,5 %,rotumalaižed — 1,2 %, toižed rahvahad — 4,5 % (toižed valdmerimalaižed,evropalaižed,kitajalaižed, segoitadud augotižlibundanke).

Religijan mödhe (2007):protestantad — 45,0 % (sidä kesken metodistad 34,6 %),induistad — 27,9 %, toižed hristanuskojad — 10,4 %, rimankatolikad — 9,1 %,islamanuskojad — 6,3 %,sikhad — 0,3 %, toižed uskojad — 0,2 %, religijatomad — 0,8 %.

Fidžin kaikiš surembad lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2007 rahvahanlugemižen mödhe[5], surembaspäi penembha):Nasinu,Suv (pälidn),Lautok,Nausori,Nandi,Lambas. Lidnalaižiden pala om 57,2 % (2020).

Ižanduz

[vajehta |vajehtada lähtetekst]

Fidži om šingotai industrialiž-agrarine ma, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2018 valdkundan nominalinekogosüdäiprodukt oli 5,52 mlrd. US$ ekvivalentas (156. sija mail'mas, US$6,208 ühtele hengele) vai 10,4 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (151. sija, US$11,685 ühtele hengele). Ižanduz om edahaine mail'man ižandusen šingotesen keskusišpäi, diversifikacijan voimused oma röunatud. Verazmalaižiden turizm tob znamasižid sal'hid büdžetha. Industrijan toižed päsarakod oma saharan tegimišt i kopran tehmine, kuldan i hobedan samine, omblendtegimišt, punümbriradmine. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (2010): maižanduz — 16,1 %, tegimišt — 24,4 %, holitišiden sfer — 59,5 %. Radajiden järgenduz sarkoidme vl 2011: maižanduz — 44,2 %, tegimišt — 14,3 %, holitišiden sfer — 41,6 %.

Valdkundan päeksport omsahar,kala,tekstil'tegesed,kuld; toine eksport —putegesed,paštatesed,sido-sarakon varmituz (TV, aeronavigacii). Valdkund importiruib nenid tavaroid: tegimišton tavarad, mašinad, transportine mašiništ, kivivoinümbriradmižen produktad, söndtavarad, himižed substancijad. Vl 2021 import ületi eksportad kahthe polenke kerdha. Vl 2009 kaikiš znamasižembad torguindpartnörad olibaAvstralii (Fidžin eksportan 12 % i importan 19 %),Singapur (Fidžin importan 27 %),Uz' Zelandii (importan 15 %),AÜV (eksportan 15 %),Sur' Britanii (Fidžin eksportan 11 %).

Galerei

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
  • State House («Valdkundaline pert'») om Fidžin Prezidentan oficialižeks rezidencijaks, Suv, semendku 2007
    State House («Valdkundaline pert'») om Fidžin Prezidentan oficialižeks rezidencijaks,Suv, semendku 2007
  • Vanh parlamentan kompleks Suvas, vn 2015 keväz'ku
    Vanh parlamentan kompleks Suvas, vn 2015 keväz'ku
  • Ohjastusen pertid (Government Buildings) Suvas, keväz'ku 2015. Mülütadas nenid aluzkundoid: päministran ofis, severz'-se ministrusid, parlament, Fidžin Korged Käskuzkund
    Ohjastusen pertid (Government Buildings) Suvas, keväz'ku 2015. Mülütadas nenid aluzkundoid: päministran ofis, severz'-se ministrusid, parlament, Fidžin Korged Käskuzkund
  • Fidžin Varoiden bank (korged pert' huralpäi, keskuzbank, Reserve Bank of Fiji, RBF / Maroroi Baqe ni Viti), Suv, keväz'ku 2015
    Fidžin Varoiden bank (korged pert' huralpäi, keskuzbank,Reserve Bank of Fiji, RBF / Maroroi Baqe ni Viti), Suv, keväz'ku 2015
  • Röunantagaižiden azjoiden i rahvahidenkeskeižen kooperacijan ministruz, Suv, sulaku 2015
    Röunantagaižiden azjoiden i rahvahidenkeskeižen kooperacijan ministruz, Suv, sulaku 2015
  • Fidžin muzei, Suv, uhoku 2014
    Fidžin muzei, Suv, uhoku 2014

Homaičendad

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
  1. ↑Fidžin ristitišton endustuz vn 2018 heinkus //Mail'man faktoiden kirj. —Cia.gov.(angl.)
  2. ↑Section 31. Right to education //Constitution of The Republic of Fiji. —Fiji.gov.fj.(angl.)
  3. ↑Vn 2013 Fidžin Konstitucijan tekstlaws.gov.fj-saital.(angl.)(fidž.)(fidž. hindi)
  4. ↑Annual official estimate. 2008 revision. United Nations, 2012 (Jogavozne oficialine endustuz. Vn 2008 revizii. ÜRO, 2012). —Statsfiji.gov.fj.(angl.)
  5. ↑Town and Urban population 2007, 16th September (Lidnristitišt 2007, 16. sügüz'ku). —Statsfiji.gov.fj.(angl.)

Irdkosketused

[vajehta |vajehtada lähtetekst]
Fidži Vikiaitas


Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii |Federativižed Mikronezijan Valdkundad |Fidži |Kiribati |Maršalan Sared |Nauru |Palau |Papua — Uz' Gvinei |Samoa |Solomonan Sared |Tong |Tuvalu |Uz' Zelandii |Vanuatu
Om sadud "https://vep.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidži&oldid=181600"
Kategorijad:
Peittud kategorijad:
[8]ページ先頭
©2009-2026 Movatter.jp