Brazilii (port .: Brasil ), täuz' oficialine nimituz —Brazilijan Federativine Tazovaldkund (port .: República Federativa do Brasil [ʁeˈpublikɐ fedeɾaˈtʃivɐ du bɾaˈziw]), om valdkundSuviamerikas . Pälidn omBrazilia .
Pindan dai ristitišton mödhe valdkund otab videnden sijan mail'mas.
Ezmäižed ristitud tuliba Brazilijan territorijha 17. i 6. voz'tuhoiden EME keskes, erazvuiččiden teorijoiden mödhe. Hätken aigan ristitišton šingotesen tazopind ei olend korged i elineolitan pordhal. Läz voziden 800−1400 meiden erad manradajiden kul'tur oli Maražo-sarel. Edel evropižen kolonizacijan zavodindad igähižiden rahvahiden lugu oli seičeme millionad ristituid nügüdläižen valdkundan territorijal. Eläjad oliba kalaidajikš, heiden päradmine oli mectuz, kalanpüdand i maižanduz.
Portugaline Pedru Alvariš Kabral-merimatkadai (1468−1520) avaiži Brazilijad evropalaižiden täht vn 1500 sulakun 24. päiväl. Vl 1533 Brazilijan portugaline kolonizacii zavodihe, jagatihe sen mererandad vižtoštkümneks kapitanižuseks. Jäl'geližel koumel voz'sadal se territorii oli elänzoittudportugalijalaižil i tegihe znamasižeks eksportan tojaks, dekorativižen pumaterialan ezmäi, sid' saharrogon i kofen, lopuks kuldan. Radnikoiden enambuz oliba orjikš, indejalaižed augus, vn 1550 jäl'ghe — todud Afrikaspäi muzaverižed päpaloin. Vl 1549 portugaližed mad Brazilijas oliba alištadud Portugalijan kunigahale oikti. Jenaral-kapitan kätihe kunigahan ezitajaks rezidencijankeSalvadoras . Vll 1549−1763 se lidn oli kolonialižen Brazilijan ezmäižeks päizeks lidnaks.
Vn 1822 7. päiväl sügüz'kud Brazilii tedištoiti ripmatomudesPortugalijaspäi i kändihe Brazilijan imperijaks. Vn 1889 15. päiväl kül'mkud vahvištihe tazovaldkundad da sen ohjastust.
Valdkundan Konstitucii[ 2]
Brazilijan topografine kart (2006) Brazilii om mavaldkundröunoišVenesuelanke (röunan piduz — 2137 km),Gajananke (1308 km),Surinamanke (515 km) daFrancijan Gviananke (649 km) pohjoižes,Urugvainke suves (1050 km),Argentinanke (1263 km) daParagvainke (1371 km) suvipäivlaskmas,Bolivijanke (3403 km) daPerunke (2659 km) päivlaskmas,Kolumbijanke lodehes (1790 km). Ühthine röunoiden piduz om 16,145 km. Valdkundan pohjoižpäivnouzmaižed, päivnouzmaižed da suvipäivnouzmaižed randad lainištabAtlantine valdmeri . Randanpird om 7491 km.
Tihedašti elänzoittud man pala sijadaseBrazilijan mägištol . Kaikiš korktemb čokkoim omPiko Da Neblin -mägenoc 2994 m ü.m.t., seižub läz Venesuelan röunad. Znamasižed joged omaAmazonas ližajogidenke,Paran da sen ližajoged, iSan Fransisku mugažo.
Londuseližed pävarad omametallad (raudkivend ,nikel' ,tin ,marganc ,kuld ,platin ,boksitad ,uran , harvad londuses metallad),fosfatad ,kivivoi ,mec ,gidroenergii .
Palacio Alvorada («päidusen pert'kulu») om Brazilijan prezidentan pert'Brazilias (2007)Ohjandusen form om federativineprezidentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan da sen ohjastusen pämez' om prezident (port .: Presidente da República Federativa do Brasil ). Kaik rahvaz valičeb händast nelläks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas (vspäi 1997). Üks' varaprezident om prezidentale abhu, kaik rahvaz valičeb händast mugažo nelläks vodeks.
Parlament om kaks'kodine Nacionaline Kongress (port .: Congresso Nacional do Brasil ). Üläkodi om Federaline Senat 81 ühtnijanke (kahesaks vodeks). Alakodi om Ezitajiden Kodi 513 deputatanke, kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.
Brazilijan üläühthižed järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 7. päiväl redukud, valitihe parlamentan molembiden kodiden ühtnijoid, i prezidentad varaprezidentanke. Nügüdläine Brazilijan prezident omŽair Bolsonaru vn 2019 vilukun 1. päiväspäi (1. tur — 46,06 %, 2. tur — 55,13 %); varaprezident omAmilton Mouran siš-žo päiväspäi.
Kacu kirjutuz:Brazilijan administrativiž-territorialine jagand .
Brazilii jagase kaks'kümneks kudeks štataks (valdkundaks,port .: estado ), da üks' pälidnan federaline ümbrik om völ (Brazilia ). Ühtetas štatoid vidhe statistižhe regionha (Pohjoine, Pohjoiž-päivnouzmaine, Päivlaskmaiž-keskuzline, Suvipäivnouzmaine da Suvine). Štatad alajagasoiš 5570 municipalitetaks (üks'lugu port.município ).
Brazilijas elädasbrazilijalaižed . Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 202 656 788 eläjad. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.
Augotižlibundan mödhe (2010):evropalaižed — 47,7 %, mulatad (segoitadud evropalaižed afrikalaižidenke) — 43,2 %,afrikalaižed — 7,6 %,azijalaižed — 1,1 %,indejalaižed — 0,4 %.
Uskondan mödhe (2010): rimankatolikad — 64,6 %, toižed katolikad — 0,4 %,protestantad — 22,2 %, toižed hristanuskojad — 0,7 %,spiritistad — 2,2 %, toižed uskojad — 1,4 %, religijatomad — 8,0 %, märhapanendata — 0,4 %.
Valdkundan lidnad-millionerad (enamba 2 mln ristituid vl 2014[ 3] San Paulu ,Rio-de-Žaneiro ,Salvador ,Brazilia ,Fortalez ,Belu Orizonti ,Manaus . Lidnalaižiden pala om 87,1 % (2020).
Brazilii om šingotai agrariž-industrialine valdkund. Vl 2024 valdkundan nominalinekogosüdäiprodukt oli 2,2 trln. US$ ekvivalentas (10. sija mail'mas; US$10,352 ühtele hengele, 78. sija) vai 4,7 trln. US$ ostmižmahtusen paritetan mödhe (seičemenz' sija; US$22,709 ühtele hengele, 79. sija). Ižandusen hüvä olend rippub maižanduzprodukcijan eksportaspäi lujas märas. Lujas korged erind elokahiden i golliden keskes telustab massižen torgusen šingotesele, ka valdkund levitab iceze funkcijoid da olendad pehmdamha situacijad. Industrijan päsarakod oma raudkivendon i tinan samine, terasen metallurgii, likkuimiden pästand (aviacii, avtod i niiden palad), elektromašiništon tehmine, toine mašinansauvomine, kivivoin ümbriradmine, cementan i pilindmaterialiden pästand, tekstiline sarak i kengiden tehmine, astjoiden i ladimišton pästand keitimpolen täht, äisarakoine maižanduz. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Kogosüdäiproduktan palad (vn 2023 andmused): maižanduz 6,2 %, tegimišt 22,3 %, holitišiden sfer 58,9 %. Kaik 8,2 % radnikoid om otnus maižandushe, 20,2 % ratas tegimištos, 71,6 % — holitišiden sferas (2023).
Vl 2012 valdkundan päeksport oliraudkivend da sen koncentrat (13 %),kivivoi (8 %),sojanbabud (7 %); toine eksport —rogosahar (5 %),kodilind (3 %),avtod (2 %),kuld (1 %),fruktsüdäivezi (1 %). Importan tavarad oma mašinansauvomižen produkcii, elektrotehnine i transportine mašiništ, avtopalad, elektronik, kivivoi, himižed produktad, heretused i kivivoi, nižu i ozr. Vl 2024 eksport ületi importad läz nelländeshe. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2024) omaKitai (Brazilijan eksportan 28,0 % i importan 24,2 %),Evropan Ühtištusen mad (Brazilijan eksportan 14,3 % i importan 18,0 %),Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (eksportan 12,0 % i importan 15,5 %),Argentin (eksportan 4,1 % i importan 5,2 %).
Brazilijan parlamentan sauvuz (Nacionaline Kongress,
Brazilia , viluku 2006)
Valdkundan parlament i ohjastusen ministrusiden sauvusiden rivi (Brazilia, 2016)
Itamarati -pert'kulu Brazilias om valdkundan Irdpol'židen kosketusiden ministrusen sijaduseks (2008)
Brazilijan Ülembaine federaline käskuzkund (Supremo Tribunal Federal ) vn 2010 sulakus, Brazilia
Brazilijan Keskuzbankan päfater Brazilias vl 2015 (Banco Central do Brasil )
.jpg)
