Bangalor (kann.: ಬೆಂಗಳೂರು,angl.:Bangalore, anglijan virkand: [ˈbæŋɡəlɔːr] vai [ˌbæŋɡəˈlɔːr]) om sur' lidn da administrativine keskuz, se omIndijan suves. Lidn sijadaseDekan-mägitazangištos,Karnatak-štatan suvipäivnouzmas, om sen administrativižeks keskuseks da palaks. Toine lidnan nimi,Bengaluru (kannadan virkand: [ˈbeŋgɐɭuːɾu]), om oficialine nimi štatan südäimes vaiše. Vl 2011 koumanz' ristitištol (8 425 970 ristitud) da videnz' aglomeracijan surudel (8 499 399 ristitud)[3] Indijas.
Bangalor om üks' kaikiš pigembiš šingotesen lidnoišpäi Azijas. Se om kaikiš järedamb tedon da tegimišton keskuz valdkundas, kudambas pästtas mašinoid, elektroladimid, ladimid telekommunikacijan täht. Lidnas om korged kaičendtegimišt da aerokosmižtegimišt. Sen ližaks, Bangalor paksus nimitadas«Indijan olasižeks alangištoks», sikš miše täs om äi infotehnologižid kompanijoid. Tedoaluskundoiden keskes oma Bangaloran universitet, Indijan tedoiden institut da Aeronavtikan nacionaline laboratorii. Vspäi 1996 rahvahidenkeskeine aviatehnikan «Aero Indii»-ozutelend oleškeleb Bangaloras kerdan kahtes vodes, sidä vedas Indijan kaičendministrusen da il'mvägiden abuiš.
Bangalor sijadase 920 metrad korktusel meren pindan päl. Lidnan tobj pala om Bangalor Urban-rajonas (Bangalore Urban), sen küläümbrišt — Bangalor Rural-rajonas (Bangalore Rural). Štatan ohjastuz sijadase Bangalor Rural-rajonan erigoittud mas, nügüd' se om Ramanagaram-rajon.
Bangaloran sijaduz om tazoine tarh, no pen' mägisel'g läbitab keskuzfartaloid pohjoižespäi suvehesai. Ei ole surid vezištoid lidnas, om vaiše severz'-se uitod. Arkavati- (Arkavathy) da Pennar- (Penner)-jogiden niškad oma Nandi-kukhiš, se om 60 km lidnaspäi pohjoižhe.
Bangalor sijadase ülüsel, sen tagut lidnan klimat om lujas pehmed kaiken voden aigan, hot' kezal räkäd päiväd-ki oma. Sezonmussonad reguliruiba sädegiden mär, ned puhuba valdmerespäi kuivmale ehtbokaspäi, i mugažo vastpolin. Räkiden kuiden aigan samaldub paksus, se kucub ližavezid da elektrusen andmižen keskustoid.
Klimat omtropižen savannan kaks'sezonine. Voden ezmäine pol' om päivoikaz, toine om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +24,6 C°, kül'mkun-vilukun +21,7..+22,9 C°, keväz'kun-semendkun +26,8..+28,1 C°, toižil kuil +24..+25 C°. Ekstremumad oma +7,8 C° (viluku) i +39,2 C° (sulaku, semendku). Paneb sadegid 1078 mm vodes, enamba elokus-redukus (163..208 mm kus), kuiv sezon oleskeleb tal'vkus-keväz'kus (38 mm pordos). Voib olda lujid valegid enamba mi norm, kuctas sur'vezid. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 29..35% röunoiš uhokus-sulakus, 61..67% kezakus-kül'mkus.
_02.jpg)
