Antigua da Barbud (angl .: Antigua and Barbuda [ænˈtiːɡ(w)ə ... bɑːrˈb(j)uːdə], se om täuz' oficialine nimituz), om sar'hine valdkundPohjoižamerikas . Pälidn da kaikiš suremb lidn omSent Džons .
Vn 1981 kül'mkun 1. päiväl Antigua da Barbud tedištoiti ripmatomudesSures Britanijaspäi .
Valdkundan üks'jäine Konstitucii[ 2]
Antiguan da Barbudan geografine kart (2014) Valdkundan pind om 442,6 km², sidä kesken kaikiš surembad sared omaAntigua — 280 km²,Barbud — 161 km²,Redond — 1,6 km². Sen ližaks, om völ 34 pen't lähišt sart.Atlantižen valdmeren da senKariban meren randanpird om 153 km.
Kaikiš korktemb čokkoim omObam -mägi (402 m, enzne Boggi-mägenpä) vulkaniženke augotižlibundanke Antigua-sarel.Mecad ottas territorijan kaks' ühesandest.
Klimat omtropine hobedanke sänke tobjimalaz.Tropine ciklon oleskeleb kerdan vodes keskmäras. Kun keskmäine lämuz vajehtub +23 C° (tal'vku-uhoku) da +30 C° (kezal da sügüzel) keskes. Paneb sadegid läz tuhad millimetrad vodes, no nece lugu voib köläita lujas.
Londuseližed varad omakala ,fosforit ,barit ,mouckivi ,sauvondkivi ,saved , väghinemahuz .
Antiguan da Barbudan parlamentan pert'Sent Džonsas , Elizavet-kunigaznaižen avtotenno, reduku 2014 Ohjandusen form om unitarine konstitucinemonarhii parlamentiženke demokratijanke. Valdkundan pämez' om britanijan kunigaz —Karl Koumanz' . Jenaral-gubernator om hänen ezitai. Päministr om alakodin lidirujan partijan ezimez'.
Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (angl .: Senate ). Ohjastuz da oppozicijan partii pandas 17 ristituid senatorikš jenaral-gubernatorale vahvištamha. Alakodi om Ezitajiden Kodi (angl .: House of Representatives ) 17 ezitajanke. Kaik rahvaz valičeb heid järgeližen enambusen sisteman mödhe videks vodeks.
Järgenduseližed valičendad parlamentan alakodihe oliba vn 2018 keväz'kun 21. päiväl. Vn 2014 elokun 13. päiväspäiRodni Uil'jams om jenaral-gubernatoraks. Nügüdläine päministr omGaston Braun vn 2014 kezakun 13. päivälpäi, radab kahten strokun jäl'geten.
Valdkundas elädasantigualaižed ibarbudalaižed . Vl 2009 valdkundan eläjiden lugu oli 86 654 ristitud, vl 2014 — 91 295 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.
Augotižlibundan mödhe (2011): afrikalaižed — 87,3 %, segoitadud augotižlibundanke — 4,7 %,ispanijalaižed — 2,7 %, toižed evropalaižed — 1,6 %, toiženke augotižlibundanke — 2,7 %, märhapanendata — 1,0 %.
Toižed lidnad (enamba 3 tuh. ristituid vl 2012, surembaspäi penembha):Ol Sents iLibert . Vl 2012 kaik oli kaks'kümne lidnanvuittušt eländpunktad. Lidnalaižiden pala otab nelländest (2020).
Antigua da Barbud om šingotai valdkund, keskmäižen šingotesen. Vl 2023 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 1,95 mlrd. US$ ekvivalentas (176. sija mail'mas; US$19,123 ühtele hengele) vai 2,6 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (179. sija; US$25,484 ühtele hengele). Holitišiden sfer om ekonomikan päižeks sektoraks, se om diversificiruidud polenemha kadotusid lujiš torokoišpäi. Ižandusen päsarakod omaturizm , sauvond, sobiden i kodikaluiden tehmine, valdkundmaksatoi torguind, vändodinternetan kal't,maižanduz . Finansine voz' zavodiše 1. päiväl sulakud.
Kogosüdäiproduktan palad (vn 2012 andmused): maižanduz 2,1 %, tegimišt 19,6 %, holitišiden sfer 78,3 %. Radnikoiden järgenduz sektoroidme vl 1983: maižanduz 7 %, tegimišt 11 %, holitišiden sfer 82 %.
Vl 2009 valdkundan päeksport oliavtod da niiden varapalad (16 %),jüguavtod dasauvondmašinad niiden varapaloidenke (12 %),laivad davenehed (11 %), kundaližen transportan likkuimed (6 %); toine eksport olipolietilen (1 %),elektroveim (1 %),margarin (1 %),sobad (1 %). Importan tavarad (2017): söndtavarad, eläbad živatad, mašinansauvomižen produkcii i transportine mašiništ, himižed substancijad, toižed tegimišton tavarad, kivivoi. Vl 2016 import ületi oficiališt eksportad kahesha kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2023) omaAmerikan Ühtenzoittud Valdkundad (Antiguan da Barbudan eksportan 7,7 % i importan 42,6 %),Surinam (eksportan 29,5 %),Pol'šanma (eksportan 20,6 % i importan 6,1 %),Dominikanine Tazovaldkund (eksportan 6,7 %).
Valdkundan päministran ofis (Sent Džons, sügüz'ku 2023)
Valdkundan Korged Käskuzkund (Antigua and Barbuda High Court , Sent Džons, heinku 2024)
Antiguan da Barbudan muzei (Sent Džons, uhoku 2012)
.jpg)
