Lidnanznam | Flag |
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2021) | 43,299 ristitud |
| Pind | 58 km² |
 | |
| Telefonkod | +7−34 256-xx-xxx |
| Avtokod | 59, 81, 159 |
| Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Čusovoi (ven.:Чусово́й,perm. komi:Чусва кар) omVenäman lidnPermin randan päivnouzmas. Se omČusovoin lidnümbrikon (edel 2019. vot — rajonan) administrativine keskuz.
Eländpunktan aluz om pandud vl 1878 kuti raudanmetallurgijan tegim da žilo senno, nimitihe jogen mödhe. Čusovoi-žilo sai lidnan statusad vn 1933 20. päiväl kezakud. 1940-nzil vozil Ponišan (ven.:Поныш, Čusovajan hura ližajogi) radlagerin arestantad otiba tobjad palad lidnan da sen ümbrišton ristitištos. Pertišt Čusovai-jogen hural randal zavodiše avtotesildan vaumičendan jäl'ghe vl 1964.
Čusovoi šingotase teraraudan, kaugedraudan da ferroühthesuladusiden metallurgižel tehmižel, pästtas avtovanundad, kaikenvuiččid resoroid ivanadijan ühtnendoid, mugažo mecan ümbriradmižen (mebel') i sömtegimišton (leibkombinat, maidtegim) edheotandad ratas lidnas.
Lidn sijadaseČusovajanjogen randoil süväs alangištos, 170 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, oiged randpol' om ümbärtudmägil. «Perm' —Alatagil»-avtote i raudte läbitadas Čusovoid. MatkadPermihesai om 97 km päivlaskmha orhal vai 135 km avtotedme. Lähembaine lidn omLis'v 22 km suvhe orhal vai avtol.
Kaik om kaks' sildad avtoteil i koume raudtesildad lidnas.
Lidnanvuitte Lämino-žilo (4 471 rist. vl 2017), Koškovo-külä (13 rist. vl 2010) i Kazarm 120 km-žilo kaikenaigaižeta ristitištota mülüihe lidnankundha Čusovoin ližaks edel 2019. vot. Lidnankundan pind oli 135,64 km².
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 46 375 ristitud, lidnankundan — 51 346 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) seičeme kümnendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 63 tuhad eläjid vll 1962−1967. Vl 2017 kaik 45 291 ristitud elihe lidnas i 49 778 ristitud kaikes lidnankundas.
Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid[1] oma olmas lidnas, niišpäi nell' jumalanpertid oma avaitud: ph. Mikulai-čudonsädajan, Pühän Jumalanmaman Sündundan, Jumalanmaman Katken, Spasan Toižetamižen. Mugažo kaks' jumalanpertid i kaks' časounäd kaičesoiš Čusovai-jogen istorijan etnografižes puištos.Islaman pühäpert' om avaitud.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Čusovoin industrialine tehnikum[2] i Uralan medicinižen kolledžan (Gubah) filial.
Lidnan jäl'gmäine pämez' oli Vadim Tacii vn 2016 elokuspäi.
-3.jpg)
.jpg)
 | Čusovoi Vikiaitas |
