Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


o tawa ijo lipu
lipu Wikipesija
o alasa

ma Netelan

tan lipu lipu Wikipesija
ma Netelan
Nederland
Nederlân
len ma
sitelen lawa
ma Netelan (laso)
ma tomo lawama tomo Ansetan
ma tomo Tenake
ma sulima Elopa
toki lawatoki Netelan
toki antetoki Pisiki
mute jan18,044,027
manimani Elopa (€)
ISO 3166NL
lipu ilogovernment.nl

ma Netelan(toki Netelanla:Nederland/ˈnɪə̯dərˌlant/,"ma anpa",toki Pisikila:Nederlân/ˈnedərlɔ̃ːn/) lima lonma Elopa. ma tomo lawa lima tomo Ansetan. taso kulupu lawa pi ma Netelan li lonma tomo Tenake. taso ma tomo pi jan mute mute lima tomo Kotetan. ma Netelan li lon poka pima Tosi li lon poka pima Pesije. ma Netelan li ma pikulupu wan Elopa li kepeken emani Elo.len ma li jo e kule ni: loje en walo en laso. kalama musi ma likalama musi Wilhelmus

nimi Netelan

[o ante |o ante e toki ilo]

toki Netelan pi sin ala la nimi Nederland li 'ma anpa'. ma Netelan li jo ala e nena suli. toki mute la nimi pi ma Netelan li 'ma anpa'. pana lukin la nimi pi ma Netelan liPaíses Bajos.

tenpo pini

[o ante |o ante e toki ilo]

tenpo pini lama Netelan enma Pesije li ma wan. ma Pesije li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1830.

ma Netelan li utala ala lon tenpo utala ma nanpa wan. taso ma Tosi li utala e ma Netelan li jo e ma Netelan lon tenpo utala ma nanpa tu. ma Tosi li pakala mute ema tomo Kotetan li moli e jan pinasin sewi Juta mute mute.

tenpo pini la ma Netelan li jo ema Intonesija ema Suliname. ma Intonesija li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1945. ma Suliname li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1975. jan mute pima Intonesija en jan mute pima Suliname li lon ma Netelan tan ni. ma Suliname li kepeken etoki Netelan.

ma lili

[o ante |o ante e toki ilo]

ma Netelan li jo e ma lili luka luka tu. jan mute li toki e ni: ma Olan li nimi pi ma Netelan. taso ma Olan li ma pi ma Netelan li jo e ma lili tu. ma lili pi ma Olan lima lili Notolan lima lili Setolan. ma Olan li jo e ma tomo suli mute. ma tomo Ansetan en ma tomo Rotterdam en ma tomo Den Haag li lon ma Olan.

jan mute pima lili Pilisija (Fryslân) li toki etoki Pilisija. toki Fryslân li toki Netelan ala. kulupu lawa pi ma lili Pilisija li kepeken e toki Pilisija e toki Netelan.

tenpo pini lama lili Pejolan (Flevoland) li lon ala. jan li pali e ma lili Pejolan lon tenpo sike 1968.

ma Netelan li jo e ma luka wan lon ma Amelika. ma ni lima Alupa lima Ponelu lima Kosu lima Sintesasiju lima Sapa. jan mute li toki etoki Papijamentu lon ma ni. toki Papijamento li jo e nimi tantoki Potuke tantoki Epanja tantoki Netelan.

kon

[o ante |o ante e toki ilo]

telo sewi mute li lon ma Netelan tan ni: ma Netelan li jo e poki telo mute. ma Netelan li jo e tenpo lete e tenpo seli. tenpo pi mute lili la ko walo en telo kiwen lete li kama.

weka telo

[o ante |o ante e toki ilo]

tenpo pini la ma mute li ma telo li lon anpa telo. jan pi ma Netelan li pali e nena li weka e telo li pali e ma sin. toki Netelan la nimi pi ma sin ni lipolder. telo mute li pakala e ma Netelan lon tenpo sike 1953. jan li pali e tomo Deltawerken tan ni. tomo Deltawerken li lonma Selan.

jan lawa

[o ante |o ante e toki ilo]

jan lawa pi ma Netelan lijan Wilemalesante. ona li jan lawa pi tenpo mute. jan Amalija li jan lili pi jan Wilemalesante. tenpo kama la ona li jan lawa pi ma Netelan. meli ona lijan Masima. ona li tanma Akensina.jan Wilemalesante li ken pali e ijo pi mute lili. jan mute mute li pilin e ni: jan Wilemalesante li pona. tenpo suno pi jan Wilemalesante li tenpo suno ma pi suli mute. nimi tenpo li tenpo Koningsdag. tenpo Koningsdag la jan mute li jo e len jelo loje tan ni: mama ale pi jan lawa en jan lili ale pi jan lawa li jo e nimiVan Oranje. toki Netelan laoranje li loje jelo.

kulupu lawa

[o ante |o ante e toki ilo]

tomo pi kulupu lawa litomo Tweede Kamer. tomo Tweede Kamer li lonma tomo Den Haag. lon tomo Tweede Kamer la kulupu suli likulupu VVD likulupu PVV likulupu CDA. kulupu VVD li wile e ni: jan li ken pali e ijo mute li ken esun mute. kulupu PVV li wile e ni: ma Netelan li suli li jo ala e jan mute pi ma ante. kulupu CDA li pilin enasin sewi Kolisu. tomo Tweede Kamer li jo e kulupu pi nasin loje. pana lukin lakulupu GroenLinks li wile e ni: ma Netelan li jo e sama mute e kon pi jaki ala. kulupu VVD li suli mute mute lon tomo Tweede Kamer. jan lawa pi kulupu VVD lijan Mark Rutte. jan Mark Rutte li pali e ijo suli mute.

moku

[o ante |o ante e toki ilo]

ma Netelan li jo e moku pi pona mute mute. kili ma sike li lon moku mute pi ma Netelan. ma Netelan li jo e moku ni:

  • pan suwi sike lili kepeken ko suwi pi kule loje jelo pimeja. toki Netelan la nimi listroopwafels.
  • pan suwi sike lili seli kepeken ko suwi walo. toki Netelan la nimi lipoffertjes.
  • ko jelo. ko jelo li lon tan soweli pi telo walo. toki Netelan la nimi likaas.

nasin

[o ante |o ante e toki ilo]

kulupu lawa pi ma Netelan li pilin ala e ni:kasi nasa li ike. kulupu lawa ma pi mute lili li pilin sama ma Netelan. jan li ken jo ekasi nasa lon ma Netelan. jan li ken kepeken e kasi nasa lon tomo pi kasi nasa. toki Netelan la nimi pi tomo ni licoffeeshop.

kulupu kule li pilin pona lon ma Netelan. jan mute mute li pilin e ijo tu: meli li ken olin e meli li ken jo e tomo lon poka meli. mije li ken olin e mije li ken jo e tomo lon poka mije. taso, tonsi li ken ala kama jo e misikeke tonsi kepeken tenpo lili.

kulupu lawa pi ma Netelan li toki e ni lon tenpo sike 2001: sina sama jan ale. jan kule li ken wan.

ma pona

[o ante |o ante e toki ilo]

ma Netelan enma Pesije enma Lusepu li ma pikulupu Penelusi. ma ni li sama mute. tenpo pini pi ma ni li sama mute. ma Netelan en ma Pesije li toki etoki Netelan. ma Lusepu en ma Pesije li toki etoki Kanse. jan pi ma Netelan li pilin e ni:ma Tosi li suli mute. jan pi ma Netelan mute li lonma Tosi. ma Netelan enma Tosi li esun e ijo mute. jan mute pi ma Netelan li kama sona etoki Tosi.

tanhttps://tok.wikipedia.org/w/index.php?title=ma_Netelan&oldid=60127
kulupu:

[8]ページ先頭

©2009-2026 Movatter.jp