Zelene rastline (znanstveno imeViridiplantae;kraljestvoPlantaesensu stricto)[6] jeklad približno 450.000–500.000 vrstevkariontskih organizmov, od katerih večina pridobiva energijo sfotosintezo. Zelene rastline soavtotrofi skloroplasti, ki imajo pomembno vlogo v primarni produkciji tako vkopenskih kot tudi vvodnih ekosistemih.[7] Sem spadajozelene alge, ki so večinoma vodni organizmi, in kopenske rastline (embriofiti,Plantaesensu strictissimo), ki so se razvile iz sladkovodnih zelenih alg.[8][9][10] Zelene alge tradicionalno ne vključujejo kopenskih rastlin, zaradi česar soparafiletska skupina.Kladistično gledano pa lahko kopenske rastline štejemo za poseben klad zelenih alg, ki so se prilagodile življenju na kopnem.[11] Odkar je bilo ugotovljeno, da so se embriofiti razvili znotraj zelenih alg, nekateri avtorji zdaj vključujejo kopenske rastline v širšo definicijo zelenih alg.[11][12][13][14][15]
Vse vrste zelenih rastlin (Viridiplantae) imajocelice scelulozo vceličnih stenah in primarne kloroplaste. Ti kloroplasti so nastali zendosimbiozo scianobakterijami, ki vsebujejoklorofila a inb, vendar ne vsebujejofikobilinov. To potrjuje tudi odkritje bazalne skupineArchaeplastida, imenovane Rhodelphydia, ki jefagotrofna (hranjenje z delci).[16] V nekaterih klasifikacijskih sistemih se ta skupina obravnava kotkraljestvo[17] pod različnimi imeni, npr. Viridiplantae,Chlorobionta ali preprostoPlantae. Ime Plantae razširja tradicionalno definicijokraljestva rastlin (Embryophyta), tako da vključuje tudizelene alge. Leta 2005 so Adl in sodelavci v svoji klasifikaciji vseh evkariontov za to skupino uvedli imeChloroplastida, da bi poudarili prisotnost primarnih kloroplastov. Zavrnili so ime Viridiplantae, saj po njihovem mnenju nekatere vrste v skupini niso rastline v tradicionalnem pomenu besede.[18] Skupaj zrdečimi algami (Rhodophyta), glaukofiti (Glaucophytes) in drugimi bazalnimi skupinami Viridiplantae spadajo v širši klad, z imenomArchaeplastida, ki ga včasih opisujejo tudi kotPlantaesensu lato (rastline v širšem smislu).
Leta 2019 so znanstveniki predlagali filogenetsko drevo, ki temelji na analizi genomov intranskriptomov 1.153 rastlinskih vrst.[21] Umestitev skupin alg v filogenetskem drevesu potrjujejo študije genomov iz Mesostigmatophyceae in Chlorokybophyceae, ki so jih sekvencirali v novejših raziskavah. Ta analiza obravnava "klorofitne alge" in "streptofitne alge" kot parafiletski skupini (označeno z navpičnimi črtami ob diagramu filogenetskega drevesa).[22][23] Klasifikacijabriofitov (Bryophyta) je podprta tako s študijo Putticket al. 2018,[24] kot tudi z novejšimi filogenetskimi analizami, ki vključujejo genomerogovnjakov, ki so bili prav tako sekvencirani.[25][26]
↑Marin, B. (september 2012). »Nested in the Chlorellales or independent class? Phylogeny and classification of the Pedinophyceae (Viridiplantae) revealed by molecular phylogenetic analyses of complete nuclear and plastid-encoded rRNA operons«.Protist.163 (5): 778–805.doi:10.1016/j.protis.2011.11.004.PMID22192529.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
_version_2.png)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
_1022.jpg)
_graft_clone_collection_in_R%25C3%25B6ykk%25C3%25A4_Finland.jpg)
