Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja«priznana tudi valižanščina. Od leta 2005 imaškotska gelščina na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina«. GlejJeziki Združenega kraljestva.
Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzoromAnglije od leta 1284 dalje (glejStatute of Rhuddlan) in je zListino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije.
KraljKarel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobjemedvladja: Anglija je postalarepublika (The Commonwealth of England), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodilOliver Cromwell, nato pa za kratek čas njegov sin,Richard Cromwell. Leta 1660 jekraljevino obnovil kraljKarel II., ki mu je leta 1685 sledilJakob II.Slavna revolucija leta1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestoluViljem III. leta 1689,Ana leta 1702 inJurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vejoblasti ter uveljavili pravicedržavljanov in omejili oblastvladarja.
Zlistino o uniji iz leta 1707 sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano»Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, zato ni uživala podpore širšega prebivalstva.Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom»Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske«združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev na Irskem ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspelizdruženi irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, zanglo-irskim sporazumomIrska razdeljena na dva dela: samostojnoRepubliko Irsko terSeverno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske provinceUlster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske«leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večjega dela Irske iz te državne zveze.
Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma inparlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se jeBritanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.
Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu vEvropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valuteevro. Druga odprta tema je ustavna reforma.Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svojparlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10% neopredeljenih podpiraBritansko republikansko gibanje le 15-25% prebivalstva.
Združeno kraljestvo je članSkupnosti narodov, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zvezeNATO. Je tudi stalni članvarnostnega sveta OZN z možnostjoveta in ena izmed manj kot 20jedrskih sil na svetu.
Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino-shire, ki pomeni 'grofija'. Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače.
Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj (angleškoLieutenancy areas). Vsako je dodeljeno enemulocum tenensu (angleškoLord Lieutenant), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije (angleškoCeremonial counties), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske (angleškoLieutenancy areas of Scotland), v Walesu ohranjene grofije Walesa (angleškoPreserved counties of Wales) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti (angleškoSix counties and two former county boroughs). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije.
Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mestiBelfast in Londonderry /Derry pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem.
Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij.
Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve,angleškoregions). Ena izmed regij jeVeliki London, ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij (angleškoboroughs) inCity of London, ki je posebna politična enotasui generis.
Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije (angleškoMetropolitan Counties), ne-mestne grofije (Non-Metropolitan Counties) in unitarne oblasti (druga raven razdelitve,angleškometropolitan and non-metropolitan boroughs,angleškounitary authorities). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve,angleškodistricts), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve,angleškocivil parishes). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave.
Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij (angleškocounty boroughs), 9 grofij (angleškocounties) in 3 mesta (angleškocities).
Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo.
.svg)
