1 Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripadaKitajski.
Združene države Amerike (tudiZdružene države,ZDA; angleškoUnited States of America[juːˈnaɪ.tədˈsteɪʦəvəˈmɛ.ɻɪ.kə]) sozvezna republika vSeverni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza medAtlantikom na vzhodu terTihim oceanom na zahodu in si deli severno mejo sKanado ter južno zMehiko. Njena prestolnica jeWashington, D.C.
Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov:geografske značilnosti te tretje največje države na svetu,zgodovina, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavljadružbo,kultura s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto,gospodarstvo in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile navojaški, gospodarski, kulturni inpolitični ravni v svetu, je po propaduSovjetske zveze govoriti o Združenih državah kot o edini svetovnisupersili.
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni motoE Pluribus Unum (slovenskoIz mnogih eno). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13britanskih kolonij v Severni Ameriki medameriško revolucijo, nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati masemigrantov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim deželaimigrantov, ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev vnacionalno celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno vdeklaraciji neodvisnosti ter vUstavi ZDA. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
Pojem »Amerika«je bil oblikovan v zgodnjem16. stoletju, in sicer poAmerigu Vespucciju,italijanskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obaleJužne Amerike in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleškoUnited States), ZDA (angleškoUSA), v angleščini tudiThe States aliUS, v svetuzahodne kulture pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen nazivColumbia. Prebivalci ZDA so označeni zaAmeričane, to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.
Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnegasomestjaBosWash.
Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilicanaravnih bogastev in razvejanovodno omrežje, pa dobri splošni pogoji zakmetovanje, kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacijaokolja povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustuogljikovega dioksida vozračje – 20% svetovnih emisij.
Topografska karta ZDA Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države
Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.
Priobalne ravniceAtlantika se proti zahodu dvigujejo v staroapalaško gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečjeMississippija inVelika jezera, ogromna zalogasladke vodeledeniškega nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjaveVelikega nižavja, ki ob vznožjuSkalnega gorovja na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verigOzark inOuachita. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države izKanade in doMehike čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.[5] Na njihovem jugu ležipuščavski svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigiKaskadskega gorovja inSierre Nevade, v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizkaVelika kotlina z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalahPacifika vlečejo doline in manjša gorovjapacifiškega severozahoda.
Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prekmorja. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogihrek terjezer v Ameriki:Mississippi,Sveti Lovrenc,Velika jezera,Missouri itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primersibirskih rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajoplavje, sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.
Rečni meander vArizoni RekaKolorado na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone
Misisipi je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki soOhio,Missouri,Tennessee,Rdeča reka inIllinois. VMehiški zaliv se pretaka tudiRio Grande, reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. RekaKolorado se izliva vKalifornijski zaliv, znana je po svojem oblikovanjugeomorfološko zanimivihkanjonov naKoloradski planoti. Za bogato zvezno državoKalifornijo sta pomembni rekiSacramento inSan Joaquin. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotokColumbia in njegov pritokSnake River. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.
Združene države Amerike premorejo 19.924km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih miljteritorialnega morja in 200 morskih miljgospodarskega pasu.
Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnicaAtlantika z mnogozemeljskimi kosami. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih vJamestownu leta1607. Vodna potAtlantic Intracoastal Waterway po priobalnih vodah povezuje kraje odBostona na severu doKey Westa na južnem,floridskem koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozizgodovino ZDA oblikoval zajetenmegalopolisBosWash. Več kot 2.500 kilometrov dolga obalaMehiškega zaliva je nizka inlagunastega tipa, z izjemo območja Mississippijevedelte. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnicaGulf Intracoastal Waterway. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zalogezemeljskega plina innafte. Regija je bila mnogo časa pod nadzoromŠpancev inFrancozov, kasneje so si ZDA priključileTeksas. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolgapacifiška obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množicazalivov,fjordov,polotokov inotokov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege naPacifiškem ognjenem obroču. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v20. stoletju.
Obale Aljaske ob Pacifiškem inArktičnem oceanu so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev sokoralni grebeni in njen velik pomen v smisluprometnih povezav.
Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnihpodnebnih tipov:Aljaska je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko jehavajsko povprečno vreme vlažno intropsko. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.[6]
Karta povprečne količine padavin 100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici
Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. (mrtva črta). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu jepozimi mnogosnega in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimipoletji in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriškokmetijstvo, ki je iztrebilo večino nekoč mogočnihgozdov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se jeprst posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov alipoljedelstvo. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravneprerije, te se proti zahodu spreminjajo vstepe z nizkotravo. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenjakulturnih rastlin, zlastipšenice. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuježivinoreja. Podnebna izjema zahodnih ZDA jeKaskadno gorovje inPacifiška gorska veriga, ki se napajata z zajetnimiorografskimi padavinami, izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežniiglasti gozdovi.
Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijoklimatskih pasov, kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitnipodzoli so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitnelateritske prsti je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih;černozjomi, ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.
Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestjeBosWash na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu
Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega obAtlantiku, približno šestina vzdolžPacifika in slaba sedmina ob obalahMehiškega zaliva. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnemVelikem nižavju, saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.
Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mestastarega severovzhoda inVelikih jezer izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo (pas rje). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr.New York inChicago, ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.
Prvicenzus leta 1790 je zabeležil več kot 95%ruralnega prebivalstva. Razmahurbanih območij se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivnaindustrializacija poznega19. stoletja, ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujihimigrantov, ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena inkriminal. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem20. stoletju.
Identične montažne hiše v predmestjuSan Joseja Predmestne soseske večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest
Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimiprometnimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo valsuburbanizacije z viškom podrugi svetovni vojni, ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i.baby booma opaziti množice družin z otroki.
Ljudem so v predmestja sledile tudistoritvene dejavnosti – razvili so se velikinakupovalni centri, zaradi nižjihdavkov in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnogapodjetja. Dostopnost predmestnih sosesk zjavnim prometom je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabeavtomobilov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.[7]
Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajonaravna bogastva te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilnoagrikulturno in kasnejeindustrijsko silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikovalpovršje, gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, zlovom pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprvaindustrijska revolucija in natodemografska eksplozija.
Prvi znakiokoljevarstvene zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici19. stoletja, ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih20. stoletja, preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je številonaravnih rezervatov, deklarirano varovanjeekosistemov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20% svetovnih izpustovogljikovega dioksida vatmosfero, a se kljub temu nočejo zavezatiKjotskemu protokolu.
Indijanski naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili sonomadi in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah,zlatu insrebru ter obilicidivjadi. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.
Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovanoDust Bowl, je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja
V tridesetih letih19. stoletja so bili pripadnikitranscendentalizma tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovneganarodnega parkaYellowstone 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajnesuše in degradacije rodovitnih področij v časuDust Bowla tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah podrugi svetovni vojni in hitro množenje prebivalstva s fenomenombaby boom – posledice so bile koncentrirane količinesmoga, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.
Leta 1962 je knjigaNema pomlad prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka«Cuyahoga leta 1969 injedrska nesreča naOtoku treh milj deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja:Sagebrush Rebellion na zahodu Združenih držav je podprlRonalda Reagana, ki se je leta1981 s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnegakapitalizma in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja otrajnostnem razvoju, zaradiglobalizacije pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.
Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovihnaravnih bogastvih. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenihgozdov, bogataribolovna območja in številomineralnih nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnicafosfatov, pa velika proizvodnicazlata insrebra,zemeljskega plina innafte ter tudigradbenih materialov.[8] Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jihuporabljajo za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.
Opustošenje po orkanu Katrina Orkan Katrina je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenegaNew Orleansa so se vključili pripadniki oboroženih sil
V vedno večji meri gre zasuše, zgodovinsko je tako znanDust Bowl, medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočihpožarov.
Zgodovina ZDA pomni nekaj večjihpoplav inzemeljskih plazov, a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudisnežni meteži.
Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva izAzije prečkalaBeringov preliv. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v15. stoletju. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih boleznistarega sveta, ob prihoduzahodnih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi[9] govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacijeAztekov inInkov vJužni Ameriki terMisisipijcev inPueblo vSeverni.
Krištof Kolumb ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci
Predvelikimi odkritji je prišlo le do bežnih stikovVikingov s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. VzponOtomanskega imperija pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeliPortugalci, in je dodobra ter za vedno spremenila svet.Krištof Kolumb podšpansko zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti vIndijo leta 1492 naletel naKaribske otoke, nedolgo za njim (1499) pa jeAmerigo Vespucci ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.
To je bila katastrofalna prelomnica zaameriške terzahodnoafriške staroselce, na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasnejeameriške kulture. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradivojn, še posebno pa zaradiepidemij evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Svežinovi svet je potreboval neizčrpljive zalogedelovne sile, za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselciAfrike.
Po letu 1519 so prve kolonije ustanovileŠpanija,Portugalska,Francija,Nizozemska inAnglija. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velikerudnike inagrikulturni sistem vMehiki, Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo vBraziliji, Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.
Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v17. stoletju v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilopuritance; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.
Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivuChesapeake (današanjaVirginija) leta 1607 in na področju današnjegaMassachusettsa leta 1620. KolonijaJamestown v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemljatobačna plantaža z discipliniranimisužnji in nekajbelskimi družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike.Nova Anglija v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjihkolonij je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.
Že predameriško vojno za neodvisnost se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svojeevropske spore prenesle na kolonije.
Bostonska čajanka V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije
Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo vZdruženem kraljestvu so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnimbritanskim imperijem vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske vBoston in iz tega izhajajočegabostonskega pokola leta1770 s 5 smrtnimi žrtvami. Povodrevoluciji pa je bila t. i.bostonska čajanka tri leta kasneje.
Leta1774 je bil vPensilvaniji sklicankontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike.Drugi kontinentalni kongres leta1776 je 4. julija izdaldeklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvomGeorgea Washingtona. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike.Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.
Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.
Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojoustavo. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene protiizvršilni oblasti in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena stočkami konfederacije.Ustavna konvencija 1787 je sprejela dvodomni zvezniparlament in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listinoBill of Rights.
Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km2, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.
Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskihnapoleonskih vojn, ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.
V obdobju predsednikaThomasa Jeffersona je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta1812 je naposled izbruhniladruga vojna z Britanijo.Oborožene sile ZDA so napadle angleško kolonijoKanado, ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta1814, poNapoleonovem padcu in sklenitvi miru vEvropi, konec tudi v ZDA.
Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kotdoba dobrih čustev (angleškoEra of Good Feelings). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkrajMisisipija in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.
ObmočjeVelikih jezer do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil vOhio. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.
Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno.Irokezi v državiNew York so bili omejeni narezervate, mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemenaShawnee, ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil vMissouri aliMehiko. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnjeOklahome, ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev (pot solza).
Jasna usoda (angleškoManifest Destiny) vodi utelešenoKolumbijo v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)
Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bilaLouisiana v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiškiTeksas, širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode«(angleškoManifest Destiny).Kongres je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki (ameriško-mehiška vojna), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonovdolarjev so ZDA tako odkupileTeksas,Kalifornijo inNovo Mehiko.
Socialne razlike medseverom injugom države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen vmanufakturno proizvodnjo intržno gospodarstvo, veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo naplantažništvu in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja tersužnjelastniškega sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.
Ta čas so zaznamovale tudi socialne reformeAndrewa Jacksona, ko jedemokracija postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja.Volilna in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva željačrncev.
Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA.Abraham Lincoln, gorečrepublikanski privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah1860 in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni vKansasu.
Žrtve bitke v državljanski vojni Bitka pri Gettysburgu julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v pridUnije
Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbiFort Sumter, ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne jeUnija (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na straniKonfederativnih držav umrlo 260 tisoč vojakov.
Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporoZdruženega kraljestva inFrancije, ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.
Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva
Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prekMississippija vVeliko nižavje inSkalno gorovje, kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.
Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot doPacifika se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudizlate mrzlice začenši skalifornijsko leta 1849. Različneetnične innarodnostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec –pokol pri Ranjenem kolenu leta 1890.
KartelStandard Oil s svojimi lovkami sega po oblasti Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg
Zadnjih 30 let19. stoletja je ZDA poneslo na mesto vodilneindustrijske sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnjamesa inrudarstvo, poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilnanaravna bogastva, novetehnologije, pocenienergija, hitertransport in obilicakapitala terdelovne sile v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben principmanufaktur. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnostikorporacij. Slednje - s pripadajočimimonopolnimikarteli - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.
Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opaznaChicago,Atlanta,Minneapolis,Dallas idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dvigaživljenjskega standarda. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati medhiperprodukcijo inekonomskimi depresijami. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit.Industrijska revolucija je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziromatrge.
Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali vZahodni Evropi (Anglija,Irska,Nemčija inSkandinavija), medtem ko so po 1880. letih in vse tja doprve svetovne vojne prednjačile množice izJužne,Vzhodne inSrednje Evrope (Slovaki inJudje izAvstro-Ogrske terRuskega cesarstva inGrki,Romuni inItalijani ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitreparniške prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primerSkandinavci so bili znani po postavljanju kmetij nasrednjem zahodu, medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila.Chicago je leta 1910 zajemal 80% prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.
Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovitourbanizacijo. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mestaNew York po 3,5 milijona,Chicago 1,7 milijona inFiladelfija 1,3 milijona prebivalcev.
Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega20. stoletja, katerega velik promotor je bilTheodore Roosevelt s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanjačrncev ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.
»Ten Thousand Miles From Tip to Tip« Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov
Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile toLouisianski nakup 1803,ameriško-mehiška vojna in etnično čiščenje medindijanskimi plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.
Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu delitimir in svojo vizijodemokracije. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe medRusijo inJaponsko (rusko-japonska vojna) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjoPanamskega prekopa pa so podprlepanamsko revolucijo in osamosvojitev te države odKolumbije.
Američani se sprva niso vpletali vevropske spore, a se je takšna izolacija končala znemško agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem zMehiko o zavezništvu.
Zahodna fronta v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe zRusijo, ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilnepozicijske bitke na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadaleoborožene sile ZDA, ki so sveže vFrancijo prispele junija 1918 pod poveljstvomJohna. J. Pershinga. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedliprotiofenzivo pri Verdunu. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemijigripe 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.
Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državnorepresijo, ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.
Predsednik ZDAWilson je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojihštirinajst točk, a so bile naPariški mirovni konferenci razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanjuDruštva narodov, h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo.Versajska pogodba je slabo rešila povojno stanje inprva svetovna vojna je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA časrdečega strahu zaradi zmageboljševizma v Rusiji.
Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.
Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnjaavtomobilov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožilfordovmodel T, ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.[10] Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva vpredmestja, kar je postalo vsesplošna značilnost časa podrugi svetovni vojni. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.
Tudikultura Američanov se je obrnila v smerpotrošništva, saj je postala stvarindustrije in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrijačasopisov inradijskega programa, polnegareklam. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovaneflapper. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabekozmetike in urejanja pričesk so trošile tudicigarete. Kultura se je razbohotila tudi medčrnim prebivalstvom, česar krona je bilaharlemska renesansa.
Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto poHooverjevi osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije vdelnice in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročilaborzni zlom 24. oktobra 1929. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije vpodjetjih, ukinjanje ugodnihkreditov – spiralni padec vgospodarsko depresijo se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.
Brezposelnost v ZDA se je leta1933 povzpela na 25%, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudibruto družbeni proizvod, do leta 1933 je propadlo čez 5 tisočbank in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin vVelikem nižavju, imenovanaDust Bowl.
Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedelFranklin D. Roosevelt, ki je v reševanje krize s svojim programomNew Deal aktivno vključilvlado in organiziraljavna dela. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahomdruge svetovne vojne.
Spomini izprve svetovne vojne so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne.Japonski innemškiekspanzionizem pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporiščePearl Harbour in takrat še ameriškeFilipine decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.
Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so seSile osi že umikale. Tako soSovjeti po predaji 200 tisoč nemških vojakovpri Stalingradu leta 1943 sileTretjega rajha izrinili s svojega ozemlja ter zasedaliVzhodno Evropo. Ostali zavezniki so na čelu zDwightom D. Eisenhowerjem pripravljali invazijo na okupiranoFrancijo, ki se je zgodila na t. i.dan D, 6. junija 1944 (operacija Overlord). GeneralGeorge S. Patton je oborožene sile kasneje vodil prek Francije protiParizu, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bilardenska ofenziva 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkoliliBerlin ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, pomoskovskem času 9. maja.
Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile vpacifiško prizorišče druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije
Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitkePacifika so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojilaFilipine,Malajski polotok,Nizozemsko vzhodno Indijo inBurmo. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi vbitki pri Midwayu inoborožene sile ZDA so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico vbitki v Lejtskem zalivu na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah zIwo Jime inOkinawe pričele razmišljati o uporabijedrskega orožja. Slednje je z bombardiranjem japonskihHirošime inNagasakija septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.
Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in političnevelesile. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnjielektroniki.
Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij medZvezo sovjetskih republik inzahodnimi državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskegaekspanzionizma, razhajanja so bila vedno večja in britanski premierChurchill je marca 1946 prvič govoril oželezni zavesi.
Plakat v podporo Marshallovemu načrtu Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali doMarshallovega načrta, ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil vzahodni blok, nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialističnivzhodni blok z ZSSR na čelu
Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svojegeopolitične interese, zaradi česar so sTurčijo, ki leži na prehoduČrnega vSredozemsko morje, želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države.Trumanova doktrina ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozilakomunistična revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so zjugoslovanskimi in sovjetskimi silami podprtigrški komunisti grozili s strmoglavljenjemmonarhične vlade leta1947. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvojsocialističnih režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa,Marshallovega načrta, ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se jeStalin odzval z blokadoBerlina, ki je bil tako kot preostalaNemčija razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.
Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze nazahodni blok se je 11demokracij te regije združilo v vojaški paktNATO in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitevSveta za vzajemno ekonomsko pomoč v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusilajedrsko bombo in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunističnoLjudsko republiko Kitajsko. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabeatomskega orožja.Truman je nato naročil izdelavo močnejševodikove bombe in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo pooboroževalni tekmi. Merjenje moči je nato potekalo vkorejski vojni.
Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijoNASA, ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajočevesoljske tekme. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prviumetni satelitExplorer 1, ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka,Johna Glenna.
Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestulevičarski posamezniki in skupine pa so bili izpostavljenirepresiji. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.
Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je všestdesetih letih močno ožigosalavietnamska vojna. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma pojugovzhodni Aziji, tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtnodžungelsko vojno. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem šeafere Watergate zelo poslabšalo.
John F. Kennedy je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematičnoKubo.Revolucija v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu inskorajšnjem spopadu obeh svetovnih velesil.
Ameriško gospodarstvo povojnega časa je bilo zopet na nogah.Potrošniki so zahtevalistoritve inizdelke, proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. Vpetdesetih letih je tako 6% svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnihdobrin. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči sestoritveni sektor, ki je ob bok množicam delavcevmodrega ovratnika postavila množice delavcevbelega ovratnika: širil se je močansrednji razred.
Standard življenja se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 jeGI Bill of Rights določil ugodnosti zaveterane, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.
Časovni prikaz števila rojstev v ZDA Fenomenbaby boom je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu
Čas je zato zaznamovalasuburbanizacija, pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85% teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obročespalnih naselij. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziromababy boom, ki je populacijo ZDA med letoma1946 in1964 povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let20. stoletja pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.
Afera Watergate, kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednikaNixona, pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.
Konvergenca dejavnosti za pravicečrncev je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanjasegregacije indiskriminacije. Odvilo se je več mirnih (Martin Luther King) in nasilnih protestov (Malcolm X) ter manifestacije različnih vrst. Že od1961. leta dalje se je delalo na registracijahafroameričanov v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testipismenosti involilni davki ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.
Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora protispolni diskriminaciji. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.
Generacijababy booma je odrasla in se znašla vvisokošolskem sistemu ter njegovihkampusih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znanihipiji, ki so zavračalimaterializem, kritizirali oblast, živeli vkomunah, poslušalirock glasbo in imeli liberalna stališča dospolnosti indrog. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalomWoodstock. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljalištudentje, ki so v tem desetletju ustanoviliStudents for a Democratic Society (SDS). Ta je pod taktirkoToma Haydena spisala izjavoThe Port Huron Statement, ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost vkarierizem, materializem,militantno zunanjepolitično razpoloženje ZDA inrasizem. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih državZahoda, kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.
Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi zaokolje in začetkov modernenaravovarstvene misli.
Ronald Reagan med govorom predBrandenburškimi vrati Konservativni predsednik ZDARonald Reagan je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpraviBerlinskega zidu; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila
Reagan je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne teroboroževalno tekmo.Sovjetsko zvezo je označil za zlobni imperij, prek agencijeCIA pa podprl protikomuniste vSalvadorju ter vNikaragvi organiziral in financiralgverilsko vojsko. Njegova ideja je bil tudi programStrategic Defense Initiative, bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serijerevolucij, v katerih so komunisti v letih1989 in1990 izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpadvzhodnega bloka je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal zGorbačovom in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket izEvrope. Ameriškikapital je nato preplavilVzhodno Evropo, kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.
George H. W. Bush je zaradi tamkajšnjih zapletov medIrakom inKuvajtom v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazileiraško vojsko, a so se umaknile, preden bi dosegle padecHuseinovega režima. Od takrat do najnovejšeiraške vojne je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.
Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državamiZahoda ter nerazvitimi državamitretjega sveta. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80% Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.[11] Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem vdiktatorskih ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmuterorizma.
V zadnji četrtini stoletja je močno zamiralindustrijski sektor dela, medtem ko so obilen razcvet doživelestoritvene dejavnosti. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premikprodukcijskih sredstev v manj razvite države oziromaoutsourcing. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumomNAFTA in svetovno vplivno organizacijoWTO. Vse to so bila znamenja vsesplošneglobalizacije.
Tudi v21. stoletje so Združene države vstopile kot edina svetovnavelesila, katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanjimednarodnega terorizma, ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.[12] To je bila podlaga za svežerepresivne zakone in bolj agresivnozunanjo politiko.
George W. Bush je z izrazitokonservativnimi stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta2000. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti inboja proti terorizmu zmagal tudi na volitvah 2004.
Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku ZDA so na prelomu stoletja doleteliteroristični napadi, ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.
Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav (teroristični napadi 11. septembra 2001). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranjuHavajev v drugi svetovni vojni označilaislamskofundamentalistično organizacijoAl Kaida, ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev poBližnjem vzhodu v preteklih letih. Sledil je vojaški napad naAfganistan v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija naIrak. Razmere zaradi lokalnegapartizanskega odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementidržavljanske vojne se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.
Politični in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelihpredstavniške demokracije. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnoviustave vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu18. stoletja.
Upravna metropola države jeWashington, D.C., kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, takokongresni dom inBelo hišo ter poslopjevrhovnega sodišča ZDA. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi nazvezne države z razmeroma visoko stopnjoavtonomije, kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.
Pomemben segment jezunanja politika. Združene države so namreč izhladne vojne izšle kot edina preostala svetovnavelesila, ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudigospodarski inkulturni vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudioborožene sile ZDA, najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.
Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerovmonarhičnih oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale zbožjim poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge:predsednik republike je zmožen na zakonekongresa vložitiveto, ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudisodišče; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo.Federalizem oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.
Prva stran ustave Ustava ZDA je temeljni zakonski dokument države
Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo naustavo ZDA, ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno poameriški revoluciji naUstavni konvenciji leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjihbritanskihkolonij. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovornatočkam konfederacije, te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.
Kongres s svojimi 435 člani izpeljujezakonodajne postopke, napovedujevojne, skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzorujedavke, vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.
Air Force One in goraRushmore, v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA Predsednik ZDA je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet
Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je napredsedniku države oziroma njegovemkabinetu. Predsednik inpodpredsednik ZDA sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je takode iure najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet inambasadorje ter osebjeBele hiše, skupno več od 3 tisoč uradnikov.
Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganjezakonov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanjeoboroženim silam, pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.
Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi jevrhovno sodišče ZDA. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdisenat. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnikJohn Marshall. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.
Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.
Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.
Volitve potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalnireferendumi so organizirani po potrebi.
Volilni okraji Massachussettsa Gerrymandering, načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj
Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izrazgerrymandering, izhajajoč iz19. stoletja in imenamassachusettskega guvernerjaElbridgea Gerryja, ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejočrnsko prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.
Politične stranke v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljovečinskega volilnega sistema, v kateremelektorski kolegij nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvirepublike, so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim19. stoletjem pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljenarepublikanska in starejšademokratska stranka.
Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50zveznih držav (izvirnostate, 4 izmed njih pa se imenujejocommonwealth, kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene naokrožja (v 48 državah izvirnocounty, medtem ko upravni sistemAljaske uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirnoborough ter sistemLouisiane ime župnija oziroma izvirnoparish).
Delno avtonomen status imajo šeindijanski rezervati ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene napriključena (izvirnoincorporated territory, ki je lastnina ZDA) innepriključena ozemlja (izvirnounincorporated territory), slednja v različnih primerih imenovanapossession,overseas territory alicommonwealth. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij lePalmyra Atoll vTihem oceanu, a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.
Zunanjo politiko zgodnje ameriške države je zaznamovalizolacionizem, manifestiran vMonroejevi doktrini avtonomije Amerik. Tudi oče narodaGeorge Washington se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po2. svetovni vojni, namrečhladna vojna, je ZDA resnično postavil na mesto svetovnevelesile in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranjukolonij od konca19. stoletja dalje.
Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.
Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnjakulturna industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa imaizvršilna veja oblasti oziromapredsednik ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirnoDepartment of State). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komitesenata za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, sooborožene sile ZDA.
LetalonosilkaUSS Kitty Hawk na vojaških manevrih Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu
Oborožene sile Združenih držav so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA zaKitajsko, a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec90. let so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta2001 povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta2007; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članiceEvropske unije za oborožene sile skupaj.[13]
Ekonomija ZDA jetržne narave, a se od pristnegatržnega gospodarstva loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijonaameriških dolarjevbruto družbenega proizvoda[14] največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.[15] Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivojuživljenjskega standarda tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.
Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroškipokojnin in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjihdavkov za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.
Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpadZveze sovjetskih socialističnih republik, ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni staEvropska unija – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – inKitajska.
Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitnaenergetska nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani invarstvo okolja na drugi.
Liberalno usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženihemigrantov, ki sestavljajo obsežen krog pocenidelovne sile in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopasocialna podpora, ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.
Gospodarski sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugimzakoni in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javnešole, so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tuditrgi. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jihprivatni sektor zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba,socialni sistem, državnaprometna omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.
Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavodobrin. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitneprsti, mnoge kilometreobal zribami, obsežnegozdove inrudninska nahajališča.
V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.[16] Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.
Brezposelnost se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnjafrikcijske brezposelnosti je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menjadelovna mesta.Ciklična brezposelnost je kot značilnost obdobijgospodarske depresije in recesije v20. stoletju dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobjuvelike depresije leta 1933 s 25% brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10%.Strukturna brezposelnost je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8% diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2% leta 1948 na 47,3% leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9% na 4,2%.[17]
Kapital predstavljajo vsi objekti,infrastruktura in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavodobrin oziroma nudenjestoritev. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.
Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonomprostega trga, država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi zaoborožene sile in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jihtržna ekonomija zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste,cepljenje proti nalezljivim boleznim,osnovno šolanje itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primeralkohol) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.
Skoraj vse svetovnedržave so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu1959 je znašala 9% državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25%, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav soKanada,Mehika,Kitajska,Japonska itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območjuDaljnega vzhoda,Bližnjega inSrednjega vzhoda, pa tudiLatinske Amerike. Politikaizolacionizma, po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.
Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.
Na regionalni ravni je pomembenSevernoameriški sporazum o prosti trgovini (angleškoNorth American Free Trade Agreement, NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.[20]
Denar se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah:gotovini inčekih, vezanih nabančne račune. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svojtekoči račun in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo«s svojega računa.
Ameriški dolar je bil pred časom, tako kot večina drugihvalut, vezan na določeno količinosrebra oziromazlata in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kotzlati standard. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan (kupna moč), ta pa se spreminja.
Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo
Inflacija je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistemzveznih rezerv oziromabanka zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanjabankovcev inkovancev, ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleškoDepartment of the Treasury). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.
Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti
V strukturigospodarskih sektorjev je prišlo še zlasti v20. stoletju do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile vprodukcijskem (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje postoritvenih dejavnostih intehnoloških presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo vstoritveni sektor. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov podrugi svetovni vojni imeli velikokupno moč, ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.
Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19% celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja zaagrikulturno najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelkukoruze,soje,sorga, pa druge po pridelkupšenice,ovsa,citrusov intobaka. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogoživinorejskih insvinjerejskih dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.
Združene države so vodilna izdelovalkafosfatov (gnojila), na drugem mestu pa po pridobivanjuzlata,srebra,bakra,svinca,naravnega plina inpremoga. Tudimolibden inžveplo sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah.Rudarska dejavnost v današnjem času zastopa manj od 2% nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena zaindustrijski razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali).Nafta je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.
Samostojno največji delež svetovnegalesa pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno izKanade.
Vindustrijskem gospodarskem sektorju je zaposlen delež 12% ameriške delovne sile, ustvari pa 14% bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja:multinacionalne korporacije postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovanooutsourcing.
Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilnekemična industrija, proizvodnjatransportne opreme, predelanehrane,računalnikov in drugeelektronike, mehanizacije in kovinskih izdelkov.
Naftna ploščad pred obalo ZDA Naftna industrija ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv
V drugi polovici 20. stoletja je ekonomskisektor storitev zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75% predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72% državnega BDPja. To so pretežno delovna mestabelega ovratnika, ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva,izobraževanja,zdravstva, pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.
Vrvež naborzi v New Yorku New York je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu
Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikihnakupovalnih centrov v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.
Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.[16] Okoli 10%izvoznih artiklov so predstavljalikmetijski izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v70. letih 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom inuvozom zaradi velikih količin uvožene nafte izBližnjega vzhoda, pa tudi končnih izdelkov iz Kanade inAzije.
Vhod v kompleksUniversal Studios Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškemHollywoodu, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo
V okvirzabavne industrije se uvršča predvsemindustrija, locirana vkalifornijskemHollywoodu – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriškikulturni kolonizaciji sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča vNew Yorku in mnogetelevizijske hiše v istem kraju.
Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporaberačunalnikov, uvedelsatelite in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.
Prometne storitve so pomembne za razvoz proizvodov terpošte in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča inkonurbacije. Priželezniškem prevozu potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetjeAmtrak. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.
Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskemBerkeleyu Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev izpredmestij na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo
Velika pomena socestna motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakonFederal-Aid Road Act iz leta1916, ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleškoInterstate Highway System) leta1956, kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.
Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki jezračni promet. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.[16] Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.
Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.[21]Američani so zaKitajci inIndijci tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvoEvropske unije, ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.
Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta1900 dvignilo na 76 milijonov in leta2000 znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.[22]
Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; zagloboki jug ZDA je značilna velika zastopanostafroameričanov, medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko številolatinoameričanov
Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo»E Pluribus Unum«.1990. leta je popis pokazal na 94% prebivalcev, ki govorijoangleščino. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledicaangleške dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitevkulture injezika. Ravno takomediji in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množicietničnih in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno«je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primerindijance, ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante izLatinske Amerike in druge.
Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnihimigracij. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.
[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]
Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kotkolonija, torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časaemigriralo več kot 65 milijonov ljudi; le v letu1998 je bilo imigracij 660 tisoč. Napopisu prebivalstva leta 1990 se je izključno zaAmeričane izreklo le 6% vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugojezikovno skupino (tu prednjačijoafro- inlatinoameričani) alinacionalno preteklost (najpogostejeNemci,Angleži,Irci aliItalijani).
Na število prebivalcev odločilno vplivatarodnost insmrtnost oziromanaravni prirastek. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradiindustrijske revolucije in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.
Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta1890 imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.
Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84% otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3% otrok. Leta 2004 je bilapričakovana starost 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.
Povprečen sodobni Američan je prebivalecmesta. Največ mest leži ob obalah in tako se 38% celotnega prebivalstva države nahaja obAtlantiku, 16% obPacifiku in 12% vMehiškem zalivu. Ljudje so najredkeje poseljeni med rekoMisisipi inSkalnim gorovjem, še posebno malo jih je opaziti v sušnemVelikem nižavju. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda vstanovanjskih predmestjih, v angleščini znanih kotsuburb.
Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanjeindijancev, nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojenameriški zahod, kasneje pa velik delčrnske populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljorasizma ali odklanjanja manjšihetničnih skupin.
Američani so narod z obilico različnihreligij, število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.
Danes največja verska skupina sokristjani (83%), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradnocerkvijo. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vsehdenominacij,protestanti, katerih največje skupine sobaptisti,luterani inmetodisti. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajokatoličani. Opazen delež pa imajo tudipravoslavci, glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupinigrška inruska pravoslavna cerkev.Judaizem je religija 2% Američanov inislam (leta 2001) približno 1%.
Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutiliameriški staroselci, katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovegaanimizma. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjeneangleško govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bilkatolicizem namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen,Irci kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini19. stoletja, ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicudržavljanstva za že naseljene katoličane. Podržavljanski vojni je bil ustanovljenKu Klux Klan, ki je promoviralrasno čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani,židi inčrnci. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice20. stoletja, ko so družbena gibanja in liberalne ideje omililaantisemitizem. Tudimuslimani so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobjunaftne krize in nadalje vzalivski vojni, najaktualnejša pa je po nekaterih virihrepresija nad njimi poterorističnih napadih na newyorškiWTC v letih 1993 in2001.
Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja osplavu in veljavnostievolucijske teorije, kjer so zlastirepublikanske oblasti izrazito privrženekonservativnim idejam.
Vzahodnem svetu je bila tradicionalnadružina motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina goniločustvenega zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos dootrok.
Leta1998 je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000ločitev, katerih vrednost pada od80. let preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3% vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganjeporok in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajnoizobraževanje, usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnemmožu in za gospodinjstvo ter otroke odgovorniženi) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.
Medianski dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42% dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10% letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.[25]
Kulturni simboli Amerike Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti
Kultura v splošnem pomeni sistemnorm invrednot, priučenih skozisocializacijski proces, ki se izražajo tako vduhovni inmaterialni stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Tamultikulturalizem pa se meša z učinkomtalilnega lonca (angleškomelting pot), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimikulturnimi skupinami in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantnezahodne kulture.
Osrednji gradnik kulture so bilibritanski vplivi pred stvaritvijo samostojne države, vkolonialni dobi. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svojjezik,pravni sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlastiIrska,Nemčija,Poljska inItalija. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kulturazahodne Afrike. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci izvzhodne Azije. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci izLatinske Amerike. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.
Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjodemokraciji in enakostidržavljanov predzakonom. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjihkolonijah in se stopnjevale do mere, ki je povzročilarevolucijo ter ustanovitevsuverene države, utemeljene naustavi in njenih amandmajihBill of Rights. Francoski politološki pisecAlexis de Tocqueville je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo staregazahodnega sveta. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo (starega sveta) uvažali Američani.
Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih vevropski umetnosti.
Z uvedbomedijev v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjogramofona,kamere in nekoliko kasnejeradia učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker somnožična občila stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.
KampusUniverze Cornell v državiNew York Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kotIvy League
Za institucionaliziranoizobraževanje naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsemosnovni ravni prekvisokih šol do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.
Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.
Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnihpraznikov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.
ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema jebožič. Ta pa je še posebno od19. stoletja dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja inpotrošništva. Ker božič ni verski praznik vsehreligij v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskegazahvalnega dne in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključujehanuka oziromajudovski praznik luči in velikafriški praznikkwanzaa.
Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primerprimogenitura. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.
Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavohrane, kar je narod – z izjemo prvih letkolonij – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta inhitra, značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemudebelosti so se počasi pojavila šele v teku20. stoletja. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.
ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev vmigracijo ravno zaradi lakote v matičnem okolju.
Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudihladilnik inmikrovalovna pečica, pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35%. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.
Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane shamburgerji in drugimi značilnimi jedmi so v60. in70. letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo vkomunističniKitajski inZSSR.
V Združenih državah ni mogoče najtiobleke ali celonarodne noše z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinoleindijanci, od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabomokasinov in oblek iz kož.
Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjomodo, ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja zevropsko kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa jemodri džins.
Datesman, Maryanne Kearny; Crandall, Jo Ann; Kearny, Edward N. (1997).The American ways: an introduction to American culture. White Plains, New Jersey: Longman.COBISS24271970.
Jaklič, Klemen; Toplak, Jurij (2005).Ustava Združenih držav Amerike: s pojasnili. Ljubljana: Nova obzorja.COBISS223170816.
Hickey, Raymond (2004).Legacies of colonial English: studies in transported dialects. Cambridge, New York: Cambridge University Press.COBISS33095522.
McKnight, Tom Lee (2004).Regional geography of the United States and Canada. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/Prentice Hall.COBISS14506504.
Stanič, Stane (1994).Amerika. Ljubljana: Apros & Aprost.COBISS43804672.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
_US_House_of_Representatives.svg)
_bow_2007.jpg)
