Zaviralci Janusove kinaze,zaviralci JAK alijakinibi so družineučinkovin, ki zavirajoJanusovo kinazo, uporabljajo se pri zdravljenju nekaterih vnetnihavtoimunskih bolezni, kot soluskavica,revmatoidni artritis,mielofibroza[1] inkronična vnetna črevesna bolezen. Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskihtirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranskecitokinske receptorje ter fosforilirajo STAT vsignalni poti JAK-STAT.[2] Pred začetkom zdravljenja je treba pri bolnikih opraviti presejalni test zatuberkulozo.[3] Zaviralci JAK namreč zavirajo imunski sistem in lahko povzroči aktivacijo latentne tuberkuloze[4] oziroma pojav drugihokužb, kot je na primer pasovec. Redko pride do hudih neželenih učinkov, kot sotromboembolični dogodki, predrtje prebavil, intersticijska bolezen pljuč.[5] Pojavijo se lahko tudi povišane vrednostilipidov v krvi, in sicer takoLDL kotHDL.[6]
Doslej je bilo odobrenih za klinično uporabo že več zaviralcev JAKː[7][8]
Zaviralci JAK se uporabljajo za zdravljenje:[7][9][3]
V kliničnih raziskavah preskušajo uporabo zaviralcev JAK za obvladovanjecitokinske nevihte, ki jo povzročicovid-19.[7]
Zaviralci JAK zavirajo encime družineJanusovih kinaz (JAK), ki spada med tirozin kinaze in so vpleteni v aktivacijoimunskega sistema.[2] V družino JAK uvrščamo štiri beljakovine, in sicer JAK1, JAK2, JAK3 ter TYK2 (tirozin kinaza 2), ki so povezani z različnimicitokinskimi receptorji. Po vezavi ustreznega citokina pride do fosforilacije beljakovin STAT, ki se nato translocirajo vjedro, kjer sprožijo prepisovanjegenov.[7] Gre za tako imenovano signalno potJAK/STAT, ki jo za prožanje svojega učinka uporabljajo številni provnetni citokini,rastni faktorji inhormoni, ki so udeleženi tudi v imunopatogenezi številnih imunsko posredovanih bolezni.[10]