Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Zahodne Ture

Koordinati:47°10′N12°30′E / 47.167°N 12.500°E /47.167; 12.500
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zahodne Ture
Visoke Ture
Panorama skupine Venediger
Najvišja točka
VrhGrossglockner
Nadm. višina3.798 m
Koordinate47°04′30″N12°41′40″E / 47.07500°N 12.69444°E /47.07500; 12.69444 
Poimenovanja
Domače imenemškoHohe Tauern,italijanskoAlti Tauri
Geografija
Zahodne Ture se nahaja v Alps
Zahodne Ture
Lega v Alpah
DržaveAvstrija in Italija
Države/ProvinceSalzburg, Koroška, Tirolska in Južna Tirolska
Koordinate gorovja47°10′N12°30′E / 47.167°N 12.500°E /47.167; 12.500
GorovjeOsrednje vzhodne Alpe
Geologija
OrogenezaAlpidska orogeneza
Starost kamninpaleozoik
Tip kamningnajs,skrilavec

Zahodne Ture, tudiVisoke Ture (nemškoHohe Tauern,italijanskoAlti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno odprelaza Brenner. Greben tvori južno mejo avstrijske deželeSalzburg sKoroško in vzhodnoTirolsko, medtem ko manjši del na jugozahodu pripada italijanski pokrajiniJužna Tirolska. Območje vključuje najvišjo goro Avstrije,Veliki Klek z nadmorsko višino 3798 m.

Na vzhodu se območje priključiVzhodnim ali Nizkim Turam.

Geografija

[uredi |uredi kodo]

Po klasifikaciji vzhodnih Alp (Alpine Club) gorovje omejuje dolina rekeSalzach na severu (ki ga ločuje odKitzbühelskih Alp), dolina rekeMure in prelazMurtörl na vzhodu in ga ločuje od Vzhodnih Tur, dolina Drave na jugu, ki ga ločuje od Južnih apneniških Alp, in prelazBirnlücke na zahodu, ki jih ločuje odZillertalskih Alp.

Njegove najpomembnejše podskupine vzdolž alpskega grebena so (od zahoda proti vzhodu):

Visoke Ture s podskupinami

Vzhodni konec Visokih Tur je masiv Hafnerja skupine Ankogel, ki vključuje najbolj vzhodne tri tritisočake v alpski verigi.

Nadaljnje se deli Visoke Ture južno od glavnega grebena Alp (od zahoda na vzhod) na:

  • Skupina Rieserferner (Rieserfernergruppe - Hochgall, 3436 metrov)
  • Gorovje Villgraten (Weiße Spitze, 2962 m)
  • Skupina Šober (Schobergruppe(vključno Petzeck, 3283 m in Hochschober, 3240 m)
  • Skupina Kreuzeck (Kreuzeckgruppe - Mölltaler Polinik, 2784 m)

Narodni park Visoke Ture

[uredi |uredi kodo]
Območje narodnega parka
Glavni članek:Narodni park Visoke Ture.

Vzdolž 100 km v glavni verigi se raztezaNarodni park Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern), katerega zemljiški lastniki so Avstrijski alpski klub in tri dežele Koroška, Salzburg in Tirolska. S površino okoli 1834 kvadratnih kilometrov je daleč največji od sedmih narodnih parkov Avstrije kot tudi največji naravni rezervat v Alpah.[2] Razdeljen je na osrednji del, vključno z masivi Grossglockner in Grossvenediger, s popolno prepovedjo kmetijske rabe in obrobna območja, ki se uporabljajo za gozdarstvo in alpsko-travniško kmetovanje. Pet posebnih naravnih zatočišč so zaščitili pred vsako človeško motnjo.

Park kategorijeIUCN II obsegaledenik Pastirica in številne drugeledenike,Krimmlske slapove, številne ledeniške doline inaluvialne stožce, pa tudi razširjena območjatundre ingozdove. Med alpskim rastlinstvom je predvsemcemprin razširjen vzdolž gozdne meje; medgrmovnicami je predvsem razširjen slečRhododendron ferrugineum pa tudi endemični kamnokrečSaxifraga rudolphiana pri okoli 2800 m. Živali so tudi gamsi, alpski kozorog in jeleni, kot tudi beloglavi jastreba in planinski orel. Nekdaj izumrli brkati ser in alpski svizec sta bila uspešno ponovno uvedena.

Park je bil ustanovljen leta 1971 v skladu z deklaracijo sodelujočih dežel, podpisano v Heiligenblutu, kljub temu pa do leta 1981 ni bila uveljavljena, ko so prvi del okoli Großglocknerja in Hochschoberja na Koroškem zaščitili. Sosednje območje v Salzburgu je sledilo dve leti kasneje, Tirolska se je končno pridružila leta 1992. Turizem se je od ustanovitve narodnega parka rahlo povečal in postal manj škodljiv za okolje. Poseben poudarek je na varovanju okolja in ohranjanju tradicionalnih načinov življenja v Alpah.

Vrhovi

[uredi |uredi kodo]
Großglockner z juga
Dreiherrnspitze z zahoda leta 1890
Hochgall pozimi
Hochalmspitze z juga

Glavni vrhovi Visokih Tur so:

VrhSkupinaVišina (m)Prominenca (m)
GroßglocknerGlockner37982423
GroßvenedigerVenediger36661199
Großes WiesbachhornGlockner3564477
DreiherrnspitzeVenediger3499591
RötspitzeVenediger3496653
JohannisbergGlockner3453277
Hochgall]Rieserferner34361148
Hoher EichhamVenediger3371325
Hoher TennGlockner3368335
MalhamspitzeVenediger3368319
HochalmspitzeAnkogel3360942
Großer GeigerVenediger3360293
Schneebiger NockRieserferner3358542
FuscherkarkopfGlockner3331489
KeeskogelVenediger3291373
SchlieferspitzeVenediger3290513
PetzeckSchober3283802
Roter KnopfSchober3281556
AnkogelAnkogel3264570
HocharnGoldberg3254678
Großer HornkopfSchober3251456
Hohe FürleggVenediger3243385
HochschoberSchober3242438
Großer MuntanitzGranatspitze3232717
HocheiserGlockner3206577
GlödisSchober3206370
KitzsteinhornGlockner3204439
DurreckVenediger3135626
Hoher SonnblickGoldberg3106271
LasörlingVenediger3098490
Großer HafnerHafner3068868
Hoher PrijaktSchober3064470
Weisse SpitzeVillgraten2963920
Mölltaler PolinikKreuzeck27841580

Predori in prelazi

[uredi |uredi kodo]
Cestninska cesta čez prelaz Grossglockner

Skozi Visoke Ture vodi več predorov:

Najbolj znan gorski prelaz preko Visokih Tur je na slikoviti gorski cesti mimo Grossglocknerja (Großglockner-Hochalpenstraße), odprt leta 1935, vključno s predorom na nadmorski višini 2505 metrov pod prelazom Hochtor (2573 m). Vzhodno od njega je prelaz Katschberg (1641 m) na cesti B 99 in poteka vzporedno s predorom Katschberg ter povezuje Sankt Michael in Rennweg. Druga cesta prečka sedlo Staller med Sankt Jakobom in Defereggenom ter Rasen-Antholzem na 2052 m.

Poleg navedenih cest obstajajo številnemulatjere inpešpoti, nekatere, ki se uporabljajo že od antičnih časov:

PrelazLokacijaTipVišina (m)
RiffeltorKaprun doHeiligenblutasneg3051
BockkarscharteFusch an der Großglocknerstraße do Heiligenblutasneg3046
SonnblickscharteRauris do Heiligenblutasneg2979
Vörder UmbaltorlPrägraten am Großvenediger do Ahrntalsneg2928
ObersulzbachtorlPrägraten do Wald im Pinzgausneg2926
UntersulzbachtorlMatrei in Osttirol do Wald im Pinzgausneg2865
SchwarzkopfscharteInnergschlöß do Brambergasneg2850
PrägratertorlPrägraten do Sankt Jakob in Defereggenpešpot2846
GlodistorlLienz do Kals am Großglocknersneg2832
AntholzerscharteRein in Taufers do Rasen-Antholzsneg2820
KrimmlertorlKrimmler Achental do Obersulzbachtalsneg2814
GoldzechscharteRauris to Heiligenblutsneg2810
KalsertorlLienz to Kalssneg2803
Ober TramerscharteRauris to Döllachasneg2802
Kleine ElendscharteBad Gastein do Gmündasneg2739
Kleine ZirknitzscharteRauris do Döllachasneg2719
MallnitzerscharteMallnitz do Gmündsneg2677
Große ElendscharteMallnitz do zgornje Maltatalsneg2673
Unter PfandlscharteFerleiten do Heiligenblutasneg2665
BergertorlFerleiten do Heiligenblutapešpot2650
KaprunertorlKaprun do zgornje Stubachtalsneg2635
Virgner ali DefereggertorlDefereggental do Virgenapešpot2617
Backlenke ali TrojerjochDefereggental do Prägratenapešpot2613
Felber TauernMatrei in Osttirol do Mittersillamulatjera2540
Kalser TauernKals do Mittersillapešpot2512
Hohe TauernBad Gastein do Mallnitzamulatjera2463
Niedere ali Mallnitzer TauernBad Gastein do Mallnitzamulatjera2414
FuschertorlFerleiten do Seidlwinkeltalpešpot2405
KlammljochDefereggental do Taufersamulatjera2291
ArlscharteGmünd do Sankt Johann im Pongaupešpot2251
Kals MatreiertorlKals do Matreiamulatjera2206
StanzBad Gastein do Raurisapešpot2103

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Viktor Vovk, Planinski vestnik 1959, stran 304
  2. ↑The largest nature reserve of the Alps ... at www.hohetauern.at. Accessed on 10 Jul 2011.

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Zahodne Ture.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na:Zahodne Ture
Splošno
Narodne knjižnice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodne_Ture&oldid=6309476«
Kategorije:
Skrite kategorije:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp