Zahodne Ture, tudiVisoke Ture (nemškoHohe Tauern,italijanskoAlti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno odprelaza Brenner. Greben tvori južno mejo avstrijske deželeSalzburg sKoroško in vzhodnoTirolsko, medtem ko manjši del na jugozahodu pripada italijanski pokrajiniJužna Tirolska. Območje vključuje najvišjo goro Avstrije,Veliki Klek z nadmorsko višino 3798 m.
Na vzhodu se območje priključiVzhodnim ali Nizkim Turam.
Po klasifikaciji vzhodnih Alp (Alpine Club) gorovje omejuje dolina rekeSalzach na severu (ki ga ločuje odKitzbühelskih Alp), dolina rekeMure in prelazMurtörl na vzhodu in ga ločuje od Vzhodnih Tur, dolina Drave na jugu, ki ga ločuje od Južnih apneniških Alp, in prelazBirnlücke na zahodu, ki jih ločuje odZillertalskih Alp.
Njegove najpomembnejše podskupine vzdolž alpskega grebena so (od zahoda proti vzhodu):
Vzdolž 100 km v glavni verigi se raztezaNarodni park Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern), katerega zemljiški lastniki so Avstrijski alpski klub in tri dežele Koroška, Salzburg in Tirolska. S površino okoli 1834 kvadratnih kilometrov je daleč največji od sedmih narodnih parkov Avstrije kot tudi največji naravni rezervat v Alpah.[2] Razdeljen je na osrednji del, vključno z masivi Grossglockner in Grossvenediger, s popolno prepovedjo kmetijske rabe in obrobna območja, ki se uporabljajo za gozdarstvo in alpsko-travniško kmetovanje. Pet posebnih naravnih zatočišč so zaščitili pred vsako človeško motnjo.
Park kategorijeIUCN II obsegaledenik Pastirica in številne drugeledenike,Krimmlske slapove, številne ledeniške doline inaluvialne stožce, pa tudi razširjena območjatundre ingozdove. Med alpskim rastlinstvom je predvsemcemprin razširjen vzdolž gozdne meje; medgrmovnicami je predvsem razširjen slečRhododendron ferrugineum pa tudi endemični kamnokrečSaxifraga rudolphiana pri okoli 2800 m. Živali so tudi gamsi, alpski kozorog in jeleni, kot tudi beloglavi jastreba in planinski orel. Nekdaj izumrli brkati ser in alpski svizec sta bila uspešno ponovno uvedena.
Park je bil ustanovljen leta 1971 v skladu z deklaracijo sodelujočih dežel, podpisano v Heiligenblutu, kljub temu pa do leta 1981 ni bila uveljavljena, ko so prvi del okoli Großglocknerja in Hochschoberja na Koroškem zaščitili. Sosednje območje v Salzburgu je sledilo dve leti kasneje, Tirolska se je končno pridružila leta 1992. Turizem se je od ustanovitve narodnega parka rahlo povečal in postal manj škodljiv za okolje. Poseben poudarek je na varovanju okolja in ohranjanju tradicionalnih načinov življenja v Alpah.
Predor Felbertauern (Felbertauerntunnel) na cesti B108 Felbertauern Straße, med Mittersillom in Matrejem ter Osttirolom.
Najbolj znan gorski prelaz preko Visokih Tur je na slikoviti gorski cesti mimo Grossglocknerja (Großglockner-Hochalpenstraße), odprt leta 1935, vključno s predorom na nadmorski višini 2505 metrov pod prelazom Hochtor (2573 m). Vzhodno od njega je prelaz Katschberg (1641 m) na cesti B 99 in poteka vzporedno s predorom Katschberg ter povezuje Sankt Michael in Rennweg. Druga cesta prečka sedlo Staller med Sankt Jakobom in Defereggenom ter Rasen-Antholzem na 2052 m.
Poleg navedenih cest obstajajo številnemulatjere inpešpoti, nekatere, ki se uporabljajo že od antičnih časov: