Zagreb jeglavno in največjemestoRepublike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto,Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središčeistoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenuMedvednice na severu, kjer Zagreb meji sKrapinsko-zagorsko županijo. Metropolitansko območje Zagreba z okolico šteje preko milijon prebivalcev.
Mestni predelKaptol je najpomembnejše hrvaško versko (rimskokatoliško) središče, kjer je sedežnadškofije in metropolije skardinalom na čelu, tam je tudiMetropolitana - Knjižnica Zagrebške nadškofije in prvostolnega kapitlja, ki je največja hrvaška cerkvena knjižnica.
Od 1976 deluje v Zagrebu protestantska teološka fakultetaMatija Vlačić - Ilirik, v mestu pa je tudi sedež Zagrebško-Ljubljanske (srbske) pravoslavne metropolije.
Mesto leži na južnem obrobju goreMedvednice in na jugozahodnem deluPanonske nižine ob rekiSavi na nadmorski višini 122 m. Zagreb je ob glavni kopenski magistrali medSrednjo Evropo inMalo Azijo, kot tudi ob enem od dovozov iz Panonske nižine doJadranskega morja. Zaradi bližine slovenske meje in etnično-jezikovne sorodnosti Hrvatov oz. "Ilircev" je bil Zagreb v zgodovini eno najpomembnejših gravitacijaskih središč številnih, tudi pomembnih Slovencev, ki so se vanj za vselej priselili (zlasti konec 19. in v začetku 20. stoletja), ali pa so tam samo študirali oziroma nekaj časa delovali.
Najstarejše naselje v bližini današnjega Zagreba je bilo rimsko mestoAndautonia (danesŠćitarjevo), ki je obstajalo med 1. in 5. stoletjem n. š. Prvi zapisi o mestu segajo v leto 1094, ko je madžarski kraljLadislav I. ustanovil škofijo. Okoli škofije se je takrat razvilo naselje Kaptol, kjer so živeli predvsem duhovniki, na sosednjem hribu pa se je razvilo utrjeno naselje Gradec (imenovan tudiGrič), kjer so živeli predvsem trgovci in obrtniki. Obe naselji so leta 1242 napadliTatari. Hrvaški in madžarski kraljBela IV. je Gradcu v znak hvaležnosti, da mu je nudilo varno zatočišče pred napadi Tatarov, podaril Zlato bulo, kar je mestu zagotovilo samoupravni privilegij znotraj kraljestva in svoj pravosodni sitem.
Med Kaptolom in svobodnim mestom Gradec je bilo veliko gospodarskih in političnih povezav, toda mesti sta ostali ločeni tudi, ko je Zagreb postal politično središče Hrvaške inSlavonije. Zagreb je postalo glavno mesto banovine leta 1621, ko je vladal ban Nikola IX Frankopan Tržaški. Na povabilo mestne uprave so v Zagreb leta 1606 prišli jezuiti in zgradili prvo gimnazijo, Cerkev sv. Katarine in samostan. Leta 1669 so ustanovili akademijo (predhodnicaUniverze v Zagrebu), kjer so poučevali filozofijo, teologijo in pravo. Leta 1776 so se zaradi velikega požara vVaraždinu kraljevi svet, velik del plemstva in visoke upravne, pravosodne ter šolske ustanove preselile v Zagreb.
V 19. stol. je bil Zagreb središče hrvaškega narodnega preporoda, prav tako pa so v tem času bile ustanovljene številne pomembne kulturne in zgodovinske ustanove (Banski dvori,Glasbena akademija, Matica ilirska, Prva hrvaška hranilnica itd.) Leta 1850 so se Gornji grad, Gradec in še nekaj okoliških naselij združili v Zagreb. To je bilo tudi obdobje, v katerem je Zagreb pridobil veliko novosti in doživel svoj razcvet. Med pomembnejšimi pridobitvami so bile: odprtje prve železniške proge (1862), ki je Zagreb povezala zZidanim Mostom inSiskom, plinarno (1863), vodovod (1878), prvi tramvaj (1891), elektrarno (1907) in številne mogočne zgradbe, spomenike, parke ter muzeje.
V prvi polovici 20. stol. je prišlo do razširitve mesta Zagreb. Nastale so nove soseske, prebivalstvo pa se je povečalo za 70 %. Leta 1926 je začela oddajati prva radijska postaja v regiji. Med drugo svetovno vojno je bil Zagreb glavno mestoNeodvisne države Hrvaške, ki je bila nacistična marionetna država. Zagreb je v tem obdobju bil priča grozotam režimaustašev, ki so v bližini mesta v koncentracijskih taboriščih ubili na tisoče ljudi. Zagreb so 8. 5. 1945 osvobodili partizani.
Zagreb je bil od leta 1945 do 1990 glavno mestoSocialistične republike Hrvaške, ene izmed šestih socialističnih republikSFRJ. V 50. letih 20. stol. se je začela izgradnja nove stanovanjske soseske na južnem bregu reke Save, ki jo danes poznano kotNovi Zagreb (prvotno se je imenovala Južni Zagreb). Mesto se je zelo razširilo. V mesto so bila vključena naseljaDubrava, Podsused, Jarun, Dubrava, Blato in druge. Južno od Save je bilo izgrajeno mednarodno letališče Pleso (danesLetališče Franjo Tuđman). Leta 1987 je Zagreb gostil poletnouniverzijado.
V Zagrebu je bila 25. 6. 1991 razglašena neodvisna država Republika Hrvaška. Medhrvaško osamosvojitveno vojno (1991–1995) je bilo mesto prizorišče nekaj spopadov in raketnih napadov, a se je izognilo večji škodi.
22. marca 2020 približno ob 6.24 je močan potres z epicentrom v bližini mesta zatresel Zagreb in naredil večjo škodo na starejših stavbah.[4] Zrušil se je tudi vrh levega zvonika zagrebške katedrale, ki so jo pravkar prenavljali[5]
Zagreb ima oceansko podnebje (»Cfb« poKöppenovi razvrstitvi podnebij). Poletja so po večini topla in temperature se lahko dvignejo nad 30 °C. Povprečna dnevna zimska temperatura je okoli 1 °C, povprečna poletna temperatura pa je 22 °C. Največ padavin pade v poletnih in jesenskih mesecih. Jutranja megla je značilna za obdobje od oktobra do februarja, predvsem na severnem delu mesta, ob gori Medvedica, in vzdolž reke Save. Februar je z 38,9 mm padavin najbolj suhi mesec v letu.
Na območju mesta Zagreb so bile leta 1999 ustanovljene mestne četrti in lokalni odbori. Skupno je v Zagrebu bilo ustanovljenih 17 mestnih četrti in 218 lokalnih odborov. Lokalni odbori so bili ustanovljeni za del mestnih četrti, posamezno naselje, več medsebojno povezanih manjših naselij, ali pa za del večjega naselja, ki je v primerjavi z drugimi ločen subjekt.
Izstopata dve "robni" in po površini največji četrti, ki sta tudi edini, katerih ozemlje je v celoti izven samega naselja Zagreb:Sesvete na (severo)vzhodu, ki je z okoli 70.000 prebivalci tudi (površinsko in po poseljenosti) največja zagrebška "četrt" in najmanj poseljenaBrezovica na jugozahodu s samo 12.000 ljudmi; skupaj imata 292 km2, kar je le nekoliko manj od polovice mestnega ozemlja, a skupaj štejeta le desetino prebivalcev upravnega območja mesta Zagreba.
Po številu prebivalcev je Zagreb največje mesto na Hrvaškem in edino, v katerega širšem urbanem območju-aglomeraciji živi preko milijon prebivalcev. Po popisu iz leta 2001 je imelo ožje mesto 779.145 prebivalcev, od takrat pa se je po uradni oceni število povečalo na 806.341 (2019). Širše urbano območje, ki vključuje satelitska naselja oz. mestaVelika Gorica,Samobor,Zaprešić inDugo Selo, ima po popisu 1.088.841 prebivalcev. Velika večina prebivalcev Zagreba v ožjem smislu (91,94 %) se je v popisu leta 2001 opredelila zaHrvate, najštevilčnejše manjšine sosrbska (2,41 %),bošnjaška (0,8 %) inalbanska (0,43 %).Slovencev je bilo 0,41 % oz. 3.225.
Gornji grad ali Gradec je zgodovinsko središče Zagreba. Ustanovljen je bil v srednjem veku, vse do 19. stol. pa je bil skupaj s Kaptolom urbano središče Zagreba. Trg sv. Marka, ki je nekoč bilo mesto trgovanja, je danes politično središče Hrvaške. Tu se nahajajo zgradba hrvaškega parlamenta, vlade (Banski dvori) in mestne skupščine.
Cerkev sv. Marka: se nahaja srediTrga Sv. Marka. Prvotno je bila sezidana v gotskem slogu, kasneje pa je bila preoblikovana v neogotskem slogu. Na strehi cerkve sta upodobljena zgodovinski grb Hrvaške in mesta Zagreb.
Cerkev sv. Cirila in Metoda: grška katoliška cerkev stoji na mestu, kjer je nekoč stala kapelica, ki pa se je porušila v potresu leta 1880. Sezidana je v neobizantinskem slogu.
Kamnita vrata (Kamenita vrata): Gornji grad je bil nekoč obdan z obzidjem in stolpi, v mesto pa se je dalo priti skozi več mestnih vrat. Do danes so se ohranila le vzhodna t. i. Kamnita vrata.
Stolp Lotrščak (Kula Lotrščak): je znana razgledna točka, ki nudi dober razgled na Donji grad. Pod stolpom se nahaja Strossmayerovo sprehajališče in vzpenjača, ki povezuje Donji in Gornji grad. Od 1. januarja 1877 dalje vsak dan iz topa v stolpu izstrelijo strel, s čimer nakažejo, da je ura poldne.
Kaptol je zgodovinsko naselje, ki se je oblikovalo okoli zagrebške katedrale. Danes je središče najpomembnejših hrvaških verskih institucij.
Zagrebška katedrala: je bila zgrajena leta 1217. Večkrat je bila poškodovana zaradi vdorov sovražnikov in požarov, največ škode pa je utrpela v potresu leta 1880. Katedralo so po potresu temeljito obnovili v neogotskem slogu.
Dolac: se nahaja med Gornjim gradom in Kaptolom. Na njem se nahaja tržnica Dolac. Ob tržnici se nahaja Cerkev sv. Marije, zahodno od cerkve pa se nahaja Tkalčićeva ulica, ki je nastala na mestu, kjer je nekoč bil potok Medveščak, ki je včasih ločeval Gradec in Kaptol.
Donji grad je sodobno središče Zagreba. Zgrajen je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Trg bana Jelačića: je glavni in največji trg mesta Zagreb. Na trgu se nahaja spomenik banuJosipu Jelačiću. Prvotno je kip bil obrnjen proti severu, da bi ban simbolno z mečem kazal proti Madžarom, ki se jim je v času svoje vladavine močno upiral. V času komunizma je bil kip odstranjen, ponovno pa je bil postavljen šele leta 1990 .
Ilica: je znana zagrebška nakupovalna ulica.
Zrinjevac: je najstarejši park mesta Zagreb.
Trg kralja Tomislava: se nahaja v neposredni bližini glavne železniške postaje. Na trgu stoji spomenik kraljuTomislavu, ki je bil prvi hrvaški kralj, in zgradba Umetniškega paviljona.
Maksimir: je park vzhodno od mestnega središča, kjer se nahaja zagrebški živalski vrt instadion Maksimir (domači stadion nogometnega klubaDinamo Zagreb)
Jarun: je športno-rekreacijski center z umetnim jezerom, kjer je urejeno kopališče in veslaška steza
Arena Zagreb: je največje večnamenska športna dvorana na Hrvaškem
Medvedica: planina Medvedica je priljubljena izletniška točka, ki je znana tudi pod imenomSljeme. Na njem se nahaja smučišče in srednjeveška utrdba Medvedgrad
Zagreb je središče 5 najpomembnejših avtocestnih tras na Hrvaškem. Najpomembnejša med njimi jeavtocesta A1 Zagreb-Split-Dubrovnik, ki je dokončana doPloč. Druga najpomembnejša trasa je A3 Bregana-Zagreb-Lipovac, ki povezuje severnoEvropo sTurčijo. Ostale pomembne avtocestne trase so: A6 Zagreb-Reka,A4 Zagreb-Goričan, ki se na Madžarskem nadaljuje do Budimpešte, inA2 Zagreb-Macelj.
Zagreb je prav tako tudi pomembno železniško vozlišče. Skozi Zagreb potekaPanevropska prometna mreža, ki je ena izmed najpomembnejših evropskih železniških povezav. Skozi Zagreb potekata koridor V in koridor X.
Novi potniški terminal
Letališče Franjo Tuđman je največje in najbolj obremenjeno letališče na Hrvaškem. Nahaja se na območju Velike Gorice. Letališče je bilo dokončano in odprto za civilni promet leta 1959. Leta 2017 so odprli novi terminal. Zraven glavnega letališča deluje tudi manjše športno letališče, Letališče Lučko.
Javni promet je v Zagrebu sestavljen iz mrežetramvajev in busov. Zagrebško potniško podjetje ZET (Zagrebški električni tramvaj) upravlja vse tramvaje, notranje avtobusne linije in večino primestnih avtobusnih linij. Državno železniško podjetjeHrvatske Željeznice (Hrvaške železnice) upravlja omrežje mestnih in primestnih železniških povezav v širšem Zagrebškem območju.
