Uporaba tako imenovanih »notranjih povezav« do drugih tem, npr.[[Erazem Rotterdamski]], jemočno zaželena. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.
S povezavami ne pretiravajte. Nepotrebne povezave (kot je talenajvišji človek naZemlji) povzročajo prenasičenost strani in otežujejo njeno vzdrževanje. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.
Ne povezujte besed v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.
Povezave, ki sledijo Wikipedijinimsmernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.
Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr.[[magnetizem|magnetizma]]. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »v [[islam]]u«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »v [[islam|islamu]]«, zato je priporočljiva krajša oblika. Več o oblikovanju razlagavadnica za notranje povezave.
Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?
Nikoli za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.
