Stran je namenjenasplošnim razpravam in vprašanjem o različnih vidikihWikipedije v slovenščini. Preden postavite vprašanje, preglejtearhivirane teme. Tu ga objavite šele, če v arhivu ne najdete ustreznega odgovora. Pri objavi komentarjev se podpišite (uporabite ~~~~ ali v urejevalniku kliknitegumb z ikono za podpis).
Me veseli, da so vključili. To je uveljavljena oblika. Sicer želim opozoriti, da se v angleščini uporablja zapisWikipedians in ne npr.Wikipedists. Tako je vključeno tudi v Oxfordov slovar. To poudarja pripadnost skupnosti. --TadejMpogovor00:38, 25. november 2024 (CET)Odgovori
Verjetno se jim je zdelo bolj smotrno poudariti analogijo z besedo "enciklopedist". Ko bomo veliki, pa bo v slovarju tudi beseda wikimedijec. —YerpoHa?06:46, 25. november 2024 (CET)Odgovori
Lepo. Poudarja tudi pripadnost občestvu. Makedonsko govoreči, če ste opazili, so na primer, preden so postali wikimedijci, imeli dve registrirani predstavnici svojega občestva. Vira sta nekje na njihovih straneh. Mi smo trenutno, kaj že, uporabniki skupine / user group. Ali sta potem, kot je omenilTadej, v igri lahko tudi obliki »wikipedijanec / wikipedijanka«? Ima malo čuden prizvok, tudi v Oxfordovem angleškem slovarju očitno, saj spominja na obliko Ind*ian. Znana jamajška pesem poje nekako takole: »The Arawaks were there first, ...«Kakšne indijanke neki. --XJaM (pogovor)10:07, 25. december 2024 (CET)Odgovori
Aha. Ta oblika pa zveni kot In*dijka / In*dijec, kar sicer pmsm ni nič narobe. Kaj pa wikipedec / wikipedka. Zveni kot vsev*edec / vsev*edka, kar mnogi mislijo, da tudi so. Kot ni wikipedija slovar, tudi wikipedijec (wikipedec) ni vsevedec. Slišali pa bomo gotovo še marsikaj. --XJaM (pogovor)18:14, 25. december 2024 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 10 meseci9 komentarjev6 oseb v pogovoru
Da ne boJernej spet prvi kot lani, želim vsem uporabnikom slovenske wikipedije in sestrskih projektov, še posebej aktivnim, v novem letu 2025 veliko sreče in še več zdravja.XJaM (pogovor)10:12, 25. december 2024 (CET)Odgovori
Sodeč poWikiscan smo v 2024 opravili 210.459 urejanj in ustvarili 16.382 strani, od tega 4474 v imenskem prostoru člankov in 4530 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 11.000 ur. Najaktivnejši uporabniki so bili:
Čestitke vsem skupaj. Mislim, da je moja letošnja novoletna zaobljuba napisati kakšen članek več .... ampak saj veste kaj se običajno zgodi z novoletnimi zaobljubami. --Pinky sl (pogovor)18:48, 4. januar 2025 (CET)Odgovori
Ne vem kako sta in en in drug ravno relevantna ... Angleški Wikipediji in njenemu sistemu referenciranja je tudi akademska stroka posvetila že več strokovnih člankov, zakaj se ne bi raje ozirale na slednje?A09|(pogovor)12:01, 7. januar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 10 meseci10 komentarjev6 oseb v pogovoru
Skupnosti predlagam uvedbo dodatnih pravic. Že več let se slovenska Wikipedija ubada s kadrovsko podhranjenostjo in menim, da je smotrno uvesti nove uporabniške pravice po vzoru večjih (in tudi manjših) Wikipedij. Predlagam, da se uvede pravicepatrulje,vračalcev urejanj,samodejno pregledanih uporabnikov inpoplavljalcev. Vsaka izmed teh naštetih pravic bi lajšala in krajšalanakopičeno delo. Večina pravic izvira iz paketa uporabniških pravic administratorjev, vendar bi dodatni novi uporabniki, ki morda niso dovolj izkušeni za administratorja, lahko veliko pomagali, v kolikor se jim podeli kakšno izmed teh pravic.Menim, da so sicer prevedena imena dovolj samorazlagalna, sledi pa utemeljitev in tehnikalije, ki pritičejo. Ustvarila bi se nova centralna stran za podelitev pravic ter prevedlo ali napisalo nove smernice za dodatne pravice.
Vračalci urejanj. Imajo možnost vračanja urejanj z gumbom [vrni urejanje]. To možnost sicer že sedaj ponuja vtičnik Twinkle, ki pa ni v celoti prilagojen razmeram slovenske Wikipedije predvsem zaradi njegovega tehnološkega obsega, možnost vračanja pa trenutno (izključujoč globalne skupine) lahko izvajajo le administratorji. Z uvedbo te pravice bi omogočili učinkovitejše razveljavljanje vandalizma, ki na tem projektu raste iz leta v leto; kar bi močno razbremenilo administratorje in uvedlo dodaten sloj zaščite v večni vojni proti vandalom in raznim smetilcem na temu projektu. Predlagam meni smiselno omejitev na vsaj 150 urejanj, en mesec aktivnega patruljiranja spiska zadnjih sprememb.
Patrulja. Uporabniki s temi pravicami bi pregledovalinove strani in preverjali, da te zadostujejo trenutnim smernicam in pravilom Wikipedije. Slabe prispevke preusmerjajo v (nedavno) implementiran sistem osnutkov, kjer bi jih imeli možnost tudi pregledovati s pomočjo AFCH skripte. Predlagam smiselne omejitve, kot je 500 urejanj v glavnem imenskem prostoru, 90 dni star račun in prikazano razumevanje Wikipedijinih smernic. Izvršene patrulje so zabeležene vdnevniku.
Samodejno patruljirani uporabniki. Uvedba te pravice bi olajšala spisek nepregledanih strani naspisku novih strani. Podeljuje se uporabnikom, ki so ustvarili vsaj 10 člankov ter so prikazali razumevanje Wikipedijinih smernic. Na slovenski Wikipediji že obstajasamodejno nadzorovani uporabnik, ki pa ne označi ustvarjenih strani kot pregledanih. Edine avtomatsko pregledane strani so tiste, ki so jih ustvarili administratorji. Uvedba te pravice bi glede na pravilo dolgega repa in trenuten trend, kjer članke ustvarja le nekaj zelo aktivnih piscev, močno skrajšala vrste za pregled člankov.
Poplavljalci. Že predlagano lani, a bi bilo uporabno iz več vidikov, predvsem ko se izvaja množično urejanje strani z AWB orodjem s strani uporabnika (boti so navadno skriti v spisku zadnjih sprememb) ali ko se žene Cat-a-lot orodje, ki po predelavi zaradi težav z APIjem, več ne podpira označevanja urejanj kot mala urejanja. Predlog za to uporabniško pravico se mi zdi še posebej smiseln, saj se je že več ljudi nad tem pritožilo. Podeljuje se po potrebi in ni mišljena kottrajna pravica, njen smisel je, da skrije uporabnikove prispevke v času množičnega hitrega urejanja, ki bi sicer zapolnilo spisek zadnjih sprememb in ga naredilo neberljivega.
Pravice bi preko nove projektne strani lahko podeljevali birokrati in administratorji. V primeru prekršitev pravil se pravice odvzamejo. Če bo odziv skupnosti pozitiven, sem pripravljen sistem tudi implementirati ali ga po potrebi dati na glasovanje. Vsekakor dobrodošli h komentiranju, odprt sem za predloge.A09|(pogovor)12:35, 7. januar 2025 (CET)Odgovori
Zanimiv predlog. Po drugi strani smo majhna skupnost in da si ne bi s funkcijami za velike skupnosti samo zakomplicirali življenja, bi se bilo fino pogovoriti, kaj bi pri administratorskih opravilih kdo potreboval. Jaz imam za obvladovanje vandalizma v zadnjih spremembah shranjeno kombinacijo filtrovneprijavljeni +novinci inne #vrnjeno in mi to zadošča, razen da pač ne odfiltrira urejanj starih večno neprijavljenih urejevalcev.
Uvedbo zastavice za »poplavljalce«podpiram, čeprav si ne čisto predstavljam, kako bi izgledala njena uporaba. Bi bilo treba vložiti prošnjo z obrazložitvijo vsakič, ko bi hotel kaj masovno prekategorizirati?
Vračalci urejanj: da bi nam ta pravica koristila, so pogoj urejevalci, ki bi jo želeli.:) Lahko bi bila vmesna stopnja za tiste, ki si obetajo postati administratorji, pa še nimajo dovolj potrebnih izkušenj ali zaupanja. Sicer se mi ne zdi, da bi imeli krizo z nepočiščenim vandalizmom. Pmm so trenutno največji problem dolgotrajni vandali, ki se jih ne uspe dovolj hitro blokirati, občasna nadloga pa so tudi vračalci (pogosto globalni) s prehitrim prstom na gumbu [vrni]. Ti naredijo polovičarsko delo, kadar je bilo na delu v kratkem času več različnih IP-jev.
Samodejno patruljirani uporabniki: da bi to imelo kak resen pomen, sem opazil edino na wikijih z modro-rumeno zgodovino (de, bs ...). Ker (dokler?) pri nas ni treba odobriti redakcij pred objavo in imamo samo dva nivoja zaščite strani, se meni tisti status potrjenega uporabnika zdi dovolj. Če bi ročno podeljen status olajšal delo naprednejšim administratorjem od mene, potem pa le.:)
Patrulja: tukaj imejte besedo tisti, ki ste že usvojili sistem osnutkov.:P Morda razmislimo o vključitvi takšne pravice med administratorska pooblastila, da ne bi uvajali novega statusa in novih birokratskih procedur. Nekaj je tudi vredno, da imamo enostavno razumljiv sistem.
Majhna skupnost potrebuje vitko strukturo upravljanja, zato se pridružujem pomisleku, da ne potrebujemo dodatnih vlog za uporabnike, če so s tem povezani novi birokratski postopki dodeljevanja in odstranjevanja pravic.
Funkcija vračanja urejanj je koristna. Predlagam, da se to uredi na podoben način kot "samodejno potrjeni uporabniki". T.j. uporabnik se avtomatično uvrsti v skupino "vračalcev urejanj" ob dosegu določenega praga (brez glasovanj ipd.).
Zastavico za popravljalce bi podprl, če so s tem mišljene dodatne oznake (podobno kot oznaka za mobilno in vizualno urejanje, glejPosebno:Tags) in ločeno od statusa "preverjenosti" članka. Nikakor ne podpiram, da bi bila takšna urejanja samodejno označena kot preverjena, ker to preveč na široko odpre možnosti zlorab.
Uvedba sistema patruljiranja se mi ne zdi potrebna in dvomim, da bi na dolgi rok uspeli vse pregledati. Delež dobronamernih urejanj je veliko večji od slabonamernih. Mislim, da je bolje da energijo usmerimo v vsebino, kot pa v ročno potrjevanje prav vsakega urejanja, tudi če na ta račun kakšna neumnost ostane spregledana. Tudi v veliko večjih skupnostih podobni pristopi ne delujejo najbolje. Posebej očitno je to na nemški Wikipediji, kjer se neprijavljenemu obiskovalcu namesto najnovejše verzije članka pokaže zadnja preverjena. Včasih traja več mesecev preden je sprememba potrjena, kar kaže na to da skupnost ni zmožna vsega sproti pregledati.
@Smihael: Pri teh pravicah glasovanje ni potrebno in ga lahko upravljajo administratorji in birokrati, zato slednji ne bi bili skoraj nič bolj "obremenjeni". Nasprotno se mi zdi avtomatsko podeljevanje pravic nevarno, admini namreč ob podelitvi pravic presodijo, ali je kandidatprimeren (seveda odvisno od smernice). Za obrazložitev poplavljalcev prosim glej spodnji odgovor Upwinxpju inoriginalno nit iz Podlipja. Ni mišljen kot Tag, ker uporabnika izključi za dani čas s spiska zadnjih urejanj, kar je uporabno npr. pri množični kategorizaciji ali popravkih AWB. Morda sem se glede patruljiranja narobe izrazil/nisem dovolj jasno napisal, pregledovali bi izključno nove strani in ne posameznih redakcij, čemur bi tudi sam nasprotoval saj je skupnost premajhna.A09|(pogovor)13:41, 8. januar 2025 (CET)Odgovori
Hmm, po pravici nisem preveč navdušen nad tem, da bi admini lahko samovoljno presojali o podelitvi pravic in mislim, da je to v nasprotju z duhom projekta (wiki skupnosti niso organizirane hierarhično). Če se ne mora definirati nekih objektivnih kriterijev, ki se jih, da avtomatično preveriti (npr. količina slogovno ustreznih urejanj - pri čemur se upošteva razveljavitve urejanj in označitve z zastavicami) je iz vidika transparentnosti že boljše glasovanje. Možnost za označevanje popravkov kot avtomatskih pa podpiram, če je to v končni fazi nek filter, ki ga lahko pri pregledovanju zadnjih sprememb uveljaviš ali ne (tako kot pri botih).Miha21:35, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
PS: glede pregledovanih redakcij, ne vem sicer kako je na nemški/ukrajinski/kakšni ostali Wikipediji, ampak na angleški je povezano nakopičeno delo minimalno (v času pisanja tega sporočila je včakalni vrsti ena sama redakcija). Potrebno je poudariti, da ima pravice do pregleda redakcij okrog 9000 uporabnikov ... moje mnenje do uvedbe takega sistema pa ostaja nespremenjeno in ga zavračam.A09|(pogovor)13:35, 11. januar 2025 (CET)Odgovori
@Upwinxp: Vidim, kje je problem za poplavljalce, sploh tiste, ki ne bi bili administratorji. Na Meti si lahko admini sami vključijo tak status in le začasno (npr. nekaj minut). Bo potreben razmislek glede tega, po drugi strani pa množična urejanja z izjemo @TadejM ni počel nihče brez statusa administratorja.
Z vračalci urejanj bi potencialno pridobili nove uporabnike, ki bi jih pa morda patruljiranje spiska zadnjih sprememb zanimalo. Vsekakor bi naredilo sistem bolj zanimiv, ko bi odpravili strmo uporabniško krivuljo med navadnimi uporabniki in administratorji. Po mojem mnenju bi taki ukrepi prinesli več plusov kakor minusov in tudi kakšen novinec več bi nam ostal. Se moram strinjati s tvojo opazko glede globalnih vračalcev, a to je po svoje tudi omejenost programa SWViewer.
Na slovenski Wikipediji resda nimamo patrulje posameznih redakcij in ga tudi ne bi želel - skupnost je premajhna za take posege - bi pa lahko "pričeli" s patruljiranjem novih strani. S tem se dodatno rešimo (pre)slabih prispevkov, poleg tega pa z integriranim sistemom osnutkov dalje pomagamo novincem. Konec koncev je človeška pomoč in usmeritev še vedno veliko boljša kakor hladna oznaka o slogu/tonu/več sklicih ipd. Če pogledašPosebno:Dnevnik/patrol, je uporabnikov, ki patruljo izvajajo absolutno premalo in veliko strani na spisku novih strani ostane "nepregledanih", vsaj toliko pa se skrbi, da se slabe prispevke preusmerja skozi sistem osnutkov, ki pa je PMSM tudi uspel. Samodejno patruljirani uporabniki so ekvivalent "autopatrolled" uporabnikov na enwiki, to so ti, ki ustvarjajo članke in so že dokazali, da razumejo smernice WP: če bi že samo to uvedli na slwiki, bi se spisek novih strani skrajšal zagotovo za več kot polovico (nerad izpostavljam, ker verjamem, da so še drugi, ampak govorim npr. oOctopus,Ljuba brank, ...).A09|(pogovor)13:34, 8. januar 2025 (CET)Odgovori
Kolikor vidim, meni pri pogledu na zgodovino članka pokaže izbiro za vračanje na prejšnje stanje, in to ne le za moje prispevke (kjer sem to najprej rabil), pa (domnevam da) sem samo "autoconfirmed" uporabnik brez še kakšnih pravic. Pri tem uporabljam privzet videz.
Na sl wikipediji sem doslej praviloma vračal le svoje spremembe. Zgodilo se je na primer, da je shranitev spremembe enega razdelka ob shranitvi nekako zbrisala ves ostali del članka, in sem tisti razdelek kopiral v odložišče in beležnico, potem pa vrnil prejšnje stanje in ponovil urejanje razdelka s vsebino iz odložišča ali beležnice.
Podobno je na angleški WP, kjer mislim da sem autoconfirmed, a sem tam nekaj reči že vrnil (tudi precej globoko - mislim da več let) iz zgodovine.
Primer: Neki patroler je na primer najprej pobrisal vire, potem pa (lahko pogledam, če takoj ali pa potem ko je pozabil da jih je pobrisal) še vsebino, ko ni bila več podprta z navedki virov. Takrat sem poiskal in dodal tudi dodatne vire, ki tudi niso bili več sporni. Razloge za vrnitev vsebine in veljavnost virov sem tudi pojasnil na pogovorni strani in kaže da ni nihče (tudi tisti, ki je to naredil ne) ugovarjal, pa - kolikor vem - tudi tam nimam nobenih posebnih pravic (razen autoconfirmed in brezplačnega dostopa do več knjižnic za vire s prijavo čez wikipedijo, kadar imam dovolj sprememb v zadnjem času).
V svojem peskovniku imam nekaj osnutkov strani, pa tudi nekaj svojih podstrani, kjer zbiram vire in podobno. Na primer članeksv:Sundgren , ki me je dolgo "bolel", je na švedski wikipediji nastal šele po njegovi smrti, in ker ne znam švedsko, sem za začetek pri njih vanj dal vire o njegovem delu (univerze kjer je predaval in objavljal, mednarodne organizacije kjer je deloval...), potem ko sem jih tako zbral pri sebi. Na pogovorni strani članka pa sem pustil pojasnilo, čemu menim, da viri lahko koristijo. Ker je Sundgren sodeloval tudi s slovenskimi in jugoslovanskimi statistiki, bi lahko bil zanimiv tudi članek pri nas, ampak prej bi meni moral začeti dobro delati vmesnik za prevajanje (zdaj, ko ni koronskih ukrepov, bi mogoče lahko k komu prišel za kako popoldne za vajenca...).
Ko bo kateri od teh osnutkov pri meni primeren, bom prosil za pregled pred objavo, čeprav kdo od pregledovalcev občasno pokuka tudi tja in večkrat da kak (praviloma zelo uporaben) nasvet.
Za kako dodatno pravico (recimo dostop do orodij, ki bi olajšala pregledovanje novih člankov) pa sem veliko premalo pri računalniku. Če naletim na kaj, kar me resno zmoti, imam že zdaj možnost zapisati nasvet na pogovorno stran članka ali uporabnika (če je prijavljen), pa mislim da tudi za vrnitev na prejšnje stanje po vandalizmu.
Če/ko bo nastal kak patroler profil, kot predlagaš, bi ob morebitni zlorabi (ali pretiravanju, okrog katerega se ne bi uspeli dogovoriti) lahko postalo potrebno tudi, da se ta pravica (lahko tudi potrditev svojih člankov - autopatroler, kar bi umaknilo morebitne problematične nove s seznama tistih, ki jih je treba pregledati) omeji, umakne ali ukine.Marjan Tomki SI (pogovor)10:47, 10. januar 2025 (CET)Odgovori
@Marjan Tomki SI: drži, vrača lahko vsak, vendar s posebno pravico dobiš dodaten gumb v zgodovini strani, s katerim lahko očitno kvarno urejanje razveljaviš z enim klikom. To je mišljeno za ljudi, ki se aktivneje ukvarjajo z bojem proti vandalizmu. —YerpoHa?10:59, 10. januar 2025 (CET)Odgovori
Sam sicer ne poznam celotnega obsega dela, ki ga na Wikipediji opravljate uporabniki z več pravicami, vendar verjamem, da ga je na pretek in da bi vam dodatna pomoč pri nekaterih opravilih zelo koristila. Vpeljava novih pravic se mi zdi smiselna, če obstajajo uporabniki, ki bi se jih posluževali. Morda veš, če tudi dejansko obstajajo uporabniki, ki bi si te pravice želeli oz. jih koristili? --97E (pogovor)13:41, 12. januar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 10 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Ko sem za možen vir (prevod knjižice Martina Lutra) na pogovorni strani v sklic <ref...> dal tudiISBN 978-961-274-814-2 te knjižice, sem potem v predogledu tudi kliknil na nastalo povezavo, da vidim, če to kam pripelje.
Odprlo je stranKnjižni viri s to številko - 978-961-274-814-2 - v iskalnem polju; ponujene so bile tri možnosti:
Nobena od njih mi ni dala zadetka. Za prvi dve je najbolj verjetno, da te knjige v svojih knjižnicah ne najdeta.
Worldcat pa (po kliku na povezavo 3) potoži takole: Oops, something went wrong | WorldCat.org We are unable to connect to this page, please try again. in že ima v iskalnem polju tole:isbn:9789612748142
Dobi pa zadetek (najde knjigo), če grem v Advanced Search in na strani z izbirami v prvi vrstici izberem ISBN ter v naslednjem polju pustim le ISBN številko. Morda lahko kdo od vas najde, kako s parametri v naslovni vrstici doseči isto (jaz sem npr. v predogledu tega sporočila poskusil z = namesto:, neuspešno).
Ko sem pobrisal isbn: pred številko (nameraval sem še enkrat ostanek prepisati v advanced search), pa sem po naključju zadel tipko enter, in po samo številki (brez isbn: spredaj) v iskalnem poljuje iskalnik po številki isbn našel pravo knjigo.
Potem sem poskusil še tako, da sem tiste tri vrstice prekopiral iz strani Knjižni viri v to temo (s "spremeni v vikibesedilo") in tam na povezavi v parametru q=pustil le številko (umaknil isbn: pred njo). V predogledu klik na tako tukaj spremenjeno tretjo vrstico zdaj še vedno da OOOPS... sporočilo, a je v iskalnem polju že samo številka, po kateri po le kliku na gumb za iskanje (gumb z lupo) iskalnik takoj najde knjigo (če je številka pravilna).
To je dobro poprčkano da najdem, kar iščem, bi pa bil popravek (ali pa vsaj namig kako to trenutno dela in se obide Ooooops... in prčkanje po Advanced search) dobrodošel, zlasti za novince.
Zadnji komentar:pred 9 meseci9 komentarjev4 osebe v pogovoru
Na spiskunovih strani je moč opaziti porast rabe generativne umetne inteligence ter obsežnih jezikovnih modelov (LLM). Ker je šlo za večkratne kršitve pravil (in tudipetih stebrov Wikipedije) sem zaenkrat vse preusmeril v sistem osnutkov zaradi pomanjkanja virov. Če jih navedem samo nekaj:
didušikov pentoksid. Zaenkrat samo označen, ne pa tudi preusmerjen med osnutke, a uporaba LLM je očitna, predvsem po uporabi brezpomenskih povedi ter zaključne "misli". Brez virov, potrebno wikifikacije.
kljunasti viper.Yerpo že pobrisal, članek je več kot očitno spacal ChatGPT, uporabljal pa povsem napačno terminologijo. Značilna alinejna struktura.
Wikipedija:Navodila za začetnike. Druga verzija je očiten povzetek navodil angleške ustreznice te strani, narejena s ChatGPTjem.
Osnutek:Alež Bačko. Očitna neumnostk, generirano z AIjem, vsebovala pa je tudi AI generirano sliko, ki je bila od takrat že brisana.
Osnutek:Heset ahmeti. Več kot očiten AI prispevek (sploh glej na dnu "Če želiš vel, mi sporoči.")
NaWikipedija:Uporaba umetne inteligence sem pripravil predlog postopanja, v katerem orišem, zakaj je uporaba LLM težavna za WP projekt in kodificiram nadalnje ukrepe skupnosti ter administratorjev. Poskusil sem zaobjeti tako objektivne razloge za prepoved, predvsem slabosti LLMjev, kot tudi navodila za postopanje pri generaciji tovrstnih besedil. Uvedel bi tudi nekaj predlog:{{AI generirano}},{{uw-ai1}} in{{uw-ai-ustvaritev}}.
Predlagam tudi uvedbo novega kriterija v skripti AFCH (avtor @GeographieMan, bi morda šlo?) za zavrnitve osnutkov, ki niso bili pregledani s strani človeka po ustvaritvi z AI orodjem. Smernico bom v kratkem še dopolnjeval, vsekakor pa sem odprt za predloge in komentarje.A09|(pogovor)22:45, 10. januar 2025 (CET)Odgovori
Smernica se mi zdi smiselna, pohvale za trud:), in ja kljub temu, da nam lahko razni ChatGPT-ji koristijo pri recimo slogovnem pregledovanju člankov, ali pa celo prevajanju (glej DeepL Translate), jih je treba uporabljati kot vsako drugo orodje, z veliko previdnosti in pozornosti. Kar se tiče tega zadnjega lahko dodam tudi kakšne nove možnosti za zavrnitev (če prav razumem). Lahko napišeš besedilo sporočila, drugače pa sem bom sam spomnil nečesa primernega. —GeographieMan[~MSG~]00:29, 11. januar 2025 (CET)Odgovori
Hvala:)Seveda, konstruktivno urejanje s pomočjo strojnega prevajanja bi morala biti izjema, jo bom bolj eksplicitno navedel v predlogu smernice. Bom naredil tudi zahtevek za urejanje na strani skripte, ki pa naj se odloži do potrditve pravilnika.A09|(pogovor)10:03, 11. januar 2025 (CET)Odgovori
Recimo točno primer tega, kar popisujem v smernici: uporabniška stranMkr37. Rezultat AI generiranega teksta s haluciniranimi referencami, ki pa se v tem primeru nanašajo na deleže stopnje izobrazbe (brez konteksta), kar je seveda popolnoma neustrezna referenca. Bom pustil zaenkrat neizbrisano, da se lahko širša skupnost informira na tem primeru.A09|(pogovor)22:02, 11. januar 2025 (CET)Odgovori
Meni se zdi predlog zelo na mestu in bo verjetno vedno bolj aktualen s hitrim razvojem LLMjev.
Morda malo filozofsko/za razmislek; kaj pa če/ko bo enkrat v prihodnosti LLM znal spisati cel wiki članek, ki bo imel ustrezno referencirano vsebino in bo sledil vsem pravilom (morda še boljše kot človeški urejevalec)? --97E (pogovor)13:32, 12. januar 2025 (CET)Odgovori
Jaz se tega ne bi bal, saj znanje LLM-jev v resnici temelji le na podatkih, ki so jih "absorbirali", torej človeških podatkih. Vsi pa vemo kako je s človeškimi podatki, pogosto so pristranski, tako da LLM ti lahko ponuja neko informacijo in je zelo prepričljiv v njeno resničnost, ampak je v zmoti. Poleg tega LLM-ji dejansko nimajo nekega pravega razumevanja vsebine, saj njihovi odgovori temeljijo na raznoraznih kompleksnih matematičnih vzorcih besed, povedi itd. Tako, da LLM-ji bodo sčasoma postali koristen pripomoček urejevalcev Wikipedije, ampak ravno zaradi zgornjega mora končno odločanje ostati v človeških rokah. Ker, če bi jih spustili urejati brez nadzora bi se jih z lahkoto uporabljalo za širjenje dezinformacij in propagande. —GeographieMan[~MSG~]19:29, 12. januar 2025 (CET)Odgovori
Se strinjam s smernicami. Zaenkrat UI ne zna izbirati ustreznih/merodajnih referenc in zato tudi ne razume, kakšno besedilo sestavlja - pač tisto, ki je na spletu na voljo- na voljo pa je marsikaj. Pri razdelku "urejevalski nasveti" bi sicer dodal empirično mnenje, da:
si trenutno lahko pomagamo pri poenostavljenem začetku - skiciranju/pripravi strukture besedila, morda dobimo kakšne tematske ideje s pomočjo UI,
vendar je nujno, da preverimo vse trditve, zanje poiščemo relevantne vire, jih ustrezno v wiki slogu implementiramo v članek plus na splošno wikificiramo.
Neurejene krame, ki leti na wiki server, je že itak preveč - tako da je copypaste UI generiranega besedila brez kakršnega koli dodatnega človeškega faktorja, preverjanja, urejanja in wikifikacije (torej brez kakršnega koli uporabniškega dela) itak zrelo za hitri izbris.
upam pa, da bomo to smernico čez 10 let lahko spremenili, in da bo do takrat že narejen kak dober wiki-AI, programska oprema, ki bo razumela, kakšno besedilo piše, sama wikificirala, ustrezno referencirala itd. Tudi mi urejevalci konec koncev delamo po nekem svojem oz. dogovorjenem algoritmu, zakaj torej ne bi tega nekoč znala mašina?
Smernico sem dopolnil, kot si svetoval ti in Miha, ter jo označil kot pravilo, saj v kolikor vidim nasprotovanja ni oz. so bila ta urejena s prilagoditvami pravila.A09|(pogovor)14:51, 30. januar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 10 meseci24 komentarjev7 oseb v pogovoru
Morda je bila ta tema že kdaj načeta, pa sem spregledal? Kakorkoli, vprašanja so:
Ali bi bilo relevantno, da bi poljubna nova manjkajoča gesla poenostavljeno (bolj masovno) kovali kar z AI? Kot je videti, AI napiše povsem korektne BŽO in navede relevantne vire, enako velja za drugačna gesla.
Ali so tovrstni t.i. "medeni tedni AI" na wiki že praksa oz. ali so glede tega kakšni zadržki občestva?
Ali je bilo že kaj dela na tem, da bi bil ustvarjen AI algoritem (morda na .en?), ki bi preprosto dodajal tudi notranje in zunanje povezave, kategorije - torej popolnoma korektno in brezhibno ustvaril/oblikoval/opremil novo geslo v skladu z vsemi smernicami?
Zdravo. Sicer nerad pršim razprave na več mestih, ampak bi ti poleg odgovorov v zgoraj predlagani smernici (WP:Uporaba umetne inteligence) rad podal še tu nekaj odgovorov.
Ne bi šlo zaradi algoritemske pristranskosti in strojnih halucinacij - ne eno ne drugo nista laskavi lastnosti, še manj pa za orodje, ki naj bi ga uporabljali za pisanje BŽOjev. Oglej si tudi zgoraj linkane osnutke ter primerjaj kvaliteto generatorja umetne inteligence ter delo človeškega pisca.
Ne razumem, o kakšnih medenih tednih AI govoriš. Prej bi morala naša skupnost se tega obraniti z zadostnimi smernicami - zadnja stvar, ki jo želimo je, da nas preplavijo nesankcionirani AI zmazki.
WMF je razvila orodje za začetnike, ki predlaga notranje povezave, vendar ta še vedno temelji na človeški preverbi in ni kar avtomatski. Poleg tega bi bilo težko dopovedati algoritmu kateri linki so boljši od drugih (npr. ne povezujemo datumov, v člankih o naseljih pa tudi ne vsakega geografskega pojma).
Po mojem mnenju je dolgoročno uporaba orodij, podprtih z umetno inteligenco, veliko bolj sprejemljiva za rutinska opravila (kot npr. tehnično oblikovanje besedila) kot za ustvarjanje nove vsebine. Vendar po mojih izkušnjah ta orodja trenutno še niso zrela za takšno uporabo (formatiranje v wiki-stilu). Grajenje ukazov (t.i. prompt engineering) pomaga le do določene mere. Zelo verjetno bi delovalo s prilagajanjem modelov (t.i. fine tuning) na bazi izbranih člankov, vendar je to brez ustrezne institucionalne podpore prevelik računski zalogaj (že zgolj cena računske enote Nvidia A100 se začne pri 8000€; najem opreme tudi stane). Menim, da nova smernica ni potrebna in da se prispevke lahko ocenjuje po ustaljenih merilih (če je prispevek popoln krš, se ga briše). --Miha12:47, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Smernica izrecno ne prepoveduje npr. pregledanega strojnega prevajanja, gre se bolj za vzvod, s katerim bi se borili proti takim stranem, kot so naštete zgoraj. Po trenutnih pravilih in smernicah se ne moremo.A09|(pogovor)13:14, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Glede na razmah z UI zgeneriranih člankov v zadnjem času jaz menim, da je smernica potrebna, tako da hvalaA09 za iniciativo. Bi pa kakšno stvar zastavil malo drugače. Zdi se mi pomembno poudariti, kot je že nakazal GeographieMan, da je umetna inteligenca orodje, za vse njene proizvode pa je odgovoren tisti, ki jo uporablja – podobno torej kot Google in avtomatski prevajalniki (s to razliko, da UI-krš ni nujno na prvi pogled prepoznaven kot krš ...)
Tudi o vidiku odgovornosti predlagano pravilo že razpravlja, v razdelku "Pomanjkljivosti uporabe", tretji odstavek "Tako kot pri vseh drugih urejanjih je uporabnik v celoti odgovoren za svoja urejanja." Lahko pa ta aspekt še bolj poudarim tekom strani:) Lahko pa potrdim, da trenutno novih člankov, ki bi jih generirala AI, ter niso bili pregledani s strani človeka, ni v glavnem imenskem prostoru.A09|(pogovor)14:30, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Pomislek je zelo na mestu, vendar je težko dokazovati katero orodje je bilo uporabljeno in posledično kateri pogoji uporabe veljajo. Stil vsebine, ki jo napišejo ChatGPT in njemu podobna orodja so kar prepoznavna, težko pa bi razlikoval med ChatGPT-jem, Googlovim Gemini-jem, Anthropicovim Claudom, Mistral AI-jem in bolj odprtim modelom LLaMA.Miha14:41, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Zato je pa potemtakem boljše, da jih omejimo pri vprašanjih ustvarjanja vsebin (pustimo ob strani npr. prevajanje z DeepL). Poleg tega je pri LLMjih problem krožnega referenciranja, saj ti že uporabljajo Wikipedijo kot vir podatkov, zato jih mi ne moremo obravnavati kot zanesljiv vir podatkov.A09|(pogovor)14:46, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Tu so skriti najmanj štirje vidiki: odgovornost urejevalca, pogoji uporabe orodij, način in namen uporabe orodij ter ustreznost kriterijem. Vsebino, ki je v celoti ustvarjena s temi orodji je preprosto prepoznati in ne ustreza ustaljenim kriterijem, mdr. referenciranju. Dokler vsebina ni ustrezno referencirana, se lahko urejanja razveljavijo tudi na tej osnovi. Pravzaprav obstajajo tudi orodja, ki vrnejo predloge za vire za dano trditev. Menim, da je popolnoma vseeno ali se uporabi "klasični" algoritem ali algoritem, podprt z umetno inteligenco (ki je danes le še nek buzzword). Strinjam se, da je ključno poudariti odgovornost urejevalca. Uvesti smernico, ki najprej nekaj prepove, potem pa definira izjeme se mi glede na hiter razvoj novih orodij in možnosti uporabe ne zdi na mestu. Bolj nas bi moralo skrbeti, kako kreirati vsebino z dodano vrednostjo, sicer nas čaka podobna usoda kot StackOverflow (https://slo-tech.com/novice/t837090). Je pa pogovor na to temo dobrodošel in PMM bo koristno če bodo zaključki strnjeni na neki strani (na enwiki temu potem pravijo esej). --Miha15:03, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Mogoče lahko NotebookLM pomaga, do določene mere, saj ustvarja besedilo le na podlagi virov, ki jih vključiš. Ustvariš zvezek z relevantnimi v viri (pdf-ji, povezave na spletne strani, ....). Z ustreznim promptom, bi lahko skoval z sklici podprti članek. Ampak je vseeno treba spraviti v človeški jezik, preveriti sklicevanje in dejstva, sklice spraviti v ustrezno obliko. Mogoče 50% dela AI in potem še dodatnih 50% človeškega vložka. --Pinky sl (pogovor)17:17, 13. januar 2025 (CET)Odgovori
Evo, zdaj sem iz "znanstevnih razlogov" postavil novo BŽOMark Pleško z uporabo AI. Osnovne kategorije in np sem dodal po malo zastarelem "algoritmu", ki sem ga pač naredil kot človek, a zdi se, da bi kaj takega z lahkoto naredil tudi program, in to še mnogo bolje in bolj poglobljeno. Glede na zgoraj napisano se postavlja vprašanje avtorskih pravic in kdo bo izvor AI besedil preverjal, še posebno, če jih bodo uporabniki čisto malo korigirali- da bo izgledalo bolj samoniklo?
Strinjam se, da bi morali vsebinsko odgovornost prevzemati wiki-uporabniki, pregledati vsebino, vire, itd. A vseeno, AI je lahko že zdaj pri postavitvi članka v precejšnjo pomoč. Skoraj zagotovo, da prihodnost prinaša pisanje wp gesel s pomočjo AI. Bom prebral še ostale wp.sl rubrike na to temo. thx., lp.,Žiga✉09:38, 14. januar 2025 (CET)Odgovori
@Žiga: Sem videl in ga tudi izpilil, ušla ti je pogosta floskula, ki bi jo sicer našli tudi v samopromocijskih besedilih. Si uporabil AI model, ki je skladen z licenco CC-BY-SA? Kakšen dodaten vir tu tudi ne bi škodil.A09|(pogovor)12:02, 14. januar 2025 (CET)Odgovori
Manjkajo medbesedilni sklici. Se mi zdi, da je to pri BŽO precej pomembno. Samo navajanje virov ni ok. Mimogrede Žiga, kakšen prompt si uporabil in kateri AI?Pinky sl (pogovor)13:43, 14. januar 2025 (CET)Odgovori
@ A9 in Pinky: zaradi poenostavitve sem uporabil kar chatGPT, ampak sem ga najprej vprašal o avtorstvu generiranega besedila: odgovor je takle:
The answers provided by ChatGPT are not automatically in the public domain,but OpenAI grants you permission to use and share the content generated by ChatGPT, including for publishing on Wikipedia, as long as you comply with applicable laws and OpenAI’s Terms of Use.
vprašanje za chatGPT:Ali lahko ChatGPT vsebino objavim na Wikipediji?
Preverljivost:
Wikipedija ne dovoljuje dodajanja vsebine, ki temelji samo na odgovoru umetne inteligence, saj mora biti vsa vsebina preverljiva in podprta z zanesljivimi viri. / zato jih bom dodal /
Najboljši pristop:
Uporabite odgovore ChatGPT kot osnutek, ne kot končni vir.
Prepišite besedilo v svojih besedah in ga podprite z zanesljivimi sekundarnimi viri. / vprašanje: ali je zaporedje besed, če gre za fakte, sploh relevantno?
Prepričajte se, da je vsebina v skladu s smernicami Wikipedije, kot so nevtralnost (NPOV) in slogovni standardi. / ok /
Key Considerations
Attribution: While OpenAI does not require attribution, Wikipedia has its own guidelines. If you’re using ChatGPT content on Wikipedia, it may be flagged for lack of attribution or original sourcing, as Wikipedia emphasizes verifiable, reliable secondary sources.
Public Domain vs. Licensing: ChatGPT responses are not public domain but are subject to OpenAI’s licensing terms. You can use them without worrying about licensing issues, but content on Wikipedia must generally be attributable to published, reputable sources, not AI-generated content.
Wikipedia’s Policies: Wikipedia discourages the inclusion of AI-generated content without verification or citations from reliable sources. Directly publishing ChatGPT-generated text on Wikipedia is likely to be challenged unless supported by proper references.
If you’d like to use ChatGPT-generated content on Wikipedia
Ensure it is factually accurate and verifiable.
Cite reliable sources, not just ChatGPT.
Rewrite it in your own words if possible to comply with Wikipedia’s guidelines.
torej bi pri zasnovi novega gesla (namesto da bi pisali vse iz nič) prihranili nekaj časa, če bi ga napisala/skicirala UI / in - kot pove sam chatGPT - upoštevali te zadnje 3 točke: 1/ preverimo istovetnost podatkov, 2/ v besedilo implementiramo reference in poleg dodatnih spletnih virov eventuelno poiščemo tudi kakšne pisne vire; 3/ permutiramo besedne zveze + wikificiramo. Vendar bi si tudi pri teh treh točkah v prihodnosti lahko pomagali z AI programsko opremo.
Naredil sem še BŽOMarko Grobelnik, po zgornjih navodilih: skico je naredil UI, potem pa sem pregledal vire, če česa nisem mogel najti na spletu, sem enostavno izbrisal iz članka. Tako je brez elementa "izvirnega raziskovanja". Zporedje besed je morda še na kakšnem koncu podobno izvirniku v AI, ampak to je pmm brezpredmetno. Gre za to, da če si pomagamo za AI, na koncu sami avtoriziramo nastalo vsebino. Sigurno bi koristila kakšna aplikacija za iskanje relevantnih virov glede na trditve v besedilu. Google-anje od vira do vira je časovno dokaj potratno, morda že kdo razvija kaj takega? Kot kaže, je res ustrezno, da besedila UI jemljemo z rezervo.ChatGPT dobro simulira pametnega sogovornika, a besedil ne razume, zato se v njih izgubi. Hvala za pomoč in brainstorming. lp.,Žiga✉07:06, 15. januar 2025 (CET)Odgovori
@Žiga: koristno, da testiraš, ampak mogoče bi bilo bolje, da ne ravno z BŽO. Ti so že tako občutljiva tematika, kaj šele, ko takole uporabimo ljudi kot poskusne zajčke. Mimogrede, odgovor glede licence je protisloven. —YerpoHa?08:19, 15. januar 2025 (CET)Odgovori
Ok, velja. Nekaj časa že testiram UI na glasbenem področju, kjer so malo drugačni algoritmi. V generiranih besedilih je res najti veliko protislovij, ravno zato, ker UI očitno definicij pojmov še ne upošteva dovolj (ali pa ne zmore najti prave reference za definicijo, sploh na področju družboslovja). Hvala, lp.,Žiga✉09:49, 15. januar 2025 (CET)Odgovori
Če se v splošnem strinjate s trenutnim osnutkom smernice, bi ga potrdil kot smernico, bom pa naredil še odstavek o prednostih, kot sta to predlagala Smihael in Žiga.A09|(pogovor)13:35, 22. januar 2025 (CET)Odgovori
Še najbolj pomembno je poudariti, da gre zgolj za pripomoček in da je vsa odgovornost še vedno na uporabniku. Prav tako se mi zdi pomembno morebitne uporabnike opozoriti, da naj se seznanijo s pogoji uporabe orodij.Miha13:45, 22. januar 2025 (CET)Odgovori
We’re happy to announce the launch ofWiki Loves Ramadan 2025, an annual international campaign dedicated to celebrating and preserving Islamic cultures and history through the power of Wikipedia. As an active contributor to the Local Wikipedia, you are specially invited to participate in the launch.
This year’s campaign will be launched for you to join us write, edit, and improve articles that showcase the richness and diversity of Islamic traditions, history, and culture.
To get started, visit thecampaign page for details, resources, and guidelines: Wiki Loves Ramadan 2025.
Addyour community here, and organized Wiki Loves Ramadan 2025 in your local language.
Whether you’re a first-time editor or an experienced Wikipedian, your contributions matter. Together, we can ensure Islamic cultures and traditions are well-represented and accessible to all.
Feel free to invite your community and friends too. Kindly reach out if you have any questions or need support as you prepare to participate.
Zadnji komentar:pred 10 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Nekoga, ki ima pravico do preimenovanja strani Posebno:... (administratorji vmesnika? birokrati?), prosim, da preimenuje stranStrani, na katere se nič ne povezuje. Po naslovu v URL-ju (DeadendPages) sklepam, da bi tukaj morale biti naštete strani,s katerih se nič ne povezuje naprej. Za strani, na katere se nič ne povezuje, obstajadruga posebna stran.
Zadnji komentar:pred 10 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Dogovarjanje za vključitev Wikipedije v ministrski projekt Digitrajni učitelj je zamrlo (glejWikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-12-19#Projekt Digitrajni učitelj), lani na jesen pa se je ministrstvo ponovno oglasilo in z Jernejem sva preko Zooma sodelovala pri uvodnem viharjenju. Da reč ne bi spet zaspala, vabim vse, ki ste se na to temo že oglašali, in morebitne nove interesente, da tule predlagate predavanja oziroma delavnice, ki bi jih bili pripravljeni izvesti za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, po možnosti s številom ur. V seriji predavanj bi učitelje seznanili z naravo wikiuniverzuma, ublažili njihov odpor do wikijev, jih usposobili za pametno uporabo informacij, ki jih najdejo na Wikipediji, in morda celo koga nagovorili za poseganje vanjo. Tule je nekaj možnih naslovov, zapišite se pod teme, ki vas zanimajo, oz. podaljšajte seznam z dodatnimi ter po potrebi spremenite zaporedje.
Wikiji kot civilizacijska alternativa (to bi lahko izvedel sam po predlogiPopravljalci sveta)
Zadnji komentar:pred 10 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Med pregledovanjem kratkih strani sem naletel na pradavne strani z mesečnimi naslovi v stilujulij 2007. Sklepam, da gre za rubriko nekdanje glavne strani "V novicah", a so te strani v napačnem imenskem prostoru. Ker ne zadostijo kriterijem pomembnosti sami po sebi, predlagam, da se jih premakne v imenski prostor Wikipedije, npr. Wikipedija:V novicah/ImeStrani. Kaj menite?A09|(pogovor)22:47, 21. januar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 10 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Pozdravljeni Wikipedians,
Apologies, as this message is not written in your native language.Pomagajte prevesti v vaš jezik.
TheWikimedia Foundation Web team will be enablingdark mode here on your Wikipedia by February 2025 now that pages on your wiki have passed our checks for accessibility and other quality checks. Congratulations!
The plan to enable is made possible by the diligent work of editors and other technical contributors in your community who ensured that templates, gadgets, and other parts of pages can be accessible in dark mode. Thank you all for making dark mode available for everybody!
For context, the Web team has concluded work on dark mode. If, on some wikis, the option is not yet available for logged-out users, this is likely because many pages do not yet display well in dark mode. As communities make progress on this work, we enable this feature on additional wikis once per month.
If you notice any issues after enabling dark mode, please create a page:Reading/Web/Accessibility for reading/Reporting/xx.wikipedia.org in MediaWiki (like these pages), and report the issue in the created page.
Zadnji komentar:pred 9 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Pomagajte prevesti v vaš jezik
Dear Wiki Community,
You are humbly invited to organize theFeminism and Folklore 2025 writing competition from February 1, 2025, to March 31, 2025 on your local Wikipedia. This year, Feminism and Folklore will focus on feminism, women's issues, and gender-focused topics for the project, with aWiki Loves Folklore gender gap focus and a folk culture theme on Wikipedia.
You can help Wikipedia's coverage of folklore from your area by writing or improving articles about things like folk festivals, folk dances, folk music, women and queer folklore figures, folk game athletes, women in mythology, women warriors in folklore, witches and witch hunting, fairy tales, and more. Users can help create new articles, expand or translate from a generated list of suggested articles.
Organisers are requested to work on the following action items to sign up their communities for the project:
Create a page for the contest on the local wiki.
Set up a campaign onCampWiz tool.
Create the local list and mention the timeline and local and international prizes.
This year, the Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced two new tools to enhance support for the campaign. These tools include theArticle List Generator by Topic andCampWiz. The Article List Generator by Topic enables users to identify articles on the English Wikipedia that are not present in their native language Wikipedia. Users can customize their selection criteria, and the tool will present a table showcasing the missing articles along with suggested titles. Additionally, users have the option to download the list in both CSV and wikitable formats. Notably, the CampWiz tool will be employed for the project for the first time, empowering users to effectively host the project with a jury. Both tools are now available for use in the campaign.Click here to access these tools
Learn more about the contest and prizes on ourproject page. Feel free to contact us on ourmeta talk page or by email us if you need any assistance.
Zadnji komentar:pred 9 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Pomagajte prevesti v vaš jezik
Dear Wiki Community,You are humbly invited to participate in theWiki Loves Folklore 2025 an international media contest organized on Wikimedia Commons to document folklore and intangible cultural heritage from different regions, including, folk creative activities and many more. It is held every year from the1st till the 31st of March.
You can help in enriching the folklore documentation on Commons from your region by taking photos, audios, videos, andsubmitting them in this commons contest.
You can alsoorganize a local contest in your country and support us in translating theproject pages to help us spread the word in your native language.
Feel free to contact us on ourproject Talk page if you need any assistance.
Zadnji komentar:pred 9 meseci10 komentarjev6 oseb v pogovoru
Logotip Radia Maribor
Ker sem pred nekaj leti predstavil wikipedijo na Radiu Rogla, kot »Neverjetni Štajerc«, so me danes ponovno kontaktirali, tokrat zRadia Maribor. Ker ne živim več na štajerskem koncu, sem žal moral njihovo ponudbo zavrniti.WV naslednjem tednu bi namreč želeli, da bi nekdo od wikipedistov opravil kratko predstavitev Wikipedije v živo, v oddaji Dobro jutro.Priporočam, da se nekdo odloči za sodelovanje, do medijev ni tako lahko priti!Sporočam kontaktno številko gospoda Gorana: 040 212 008
da osvežimo spomin, ali je na RTV SLO (Ljubljana) že kdaj bila pripravljena kakšna oddaja oz. prispevek o slovenski wikipediji? Ali je kdaj vzniknil kak log "wikipedija v medijih"? Morda bi bil čas za kako javno predstavitev z večjim dometom poslušalcev/gledalcev?Žiga✉19:58, 1. februar 2025 (CET)Odgovori
@Blueginger2 sem prestavil, tako da se posodobljena predloga lahko uporabi. @A09 Route availability sem zaenkrat prevedel kot razpoložljivost proge, ko/če bo potreba pa se lahko poišče drugo ustreznico. Moram pa pripomnit, da je pa sistem za izdelavo infopolij s pomočjoModule:Infobox še vedno zelo neroden (npr. zaradi številčenja argumentov). Vse bi se dalo zgenerirati avtomatično iz JSON opisa parametrov. @Pinky sl Morda veš, če je kdo že poskušal kaj v tej smeri spackati v Lui? lp,Miha19:26, 11. februar 2025 (CET)Odgovori
@Smihael: Route availability je razpon ocen, kako zahtevna je proga z vidika vzdolžnega prereza ter tehnoloških rešitev za prevoz po tej progi, zato se mi ne zdi najbolj posrečen prevod, a druge ideje pa trenutno tudi nimam. LP,A09|(pogovor)22:20, 11. februar 2025 (CET)Odgovori
ZMihom sva imela debato kako prevesti Kolcevaja linija v slovenščino? Bi bil bolj primeren izraz Obročasta linija (vsebinski prevod) ali Krožna linija (zveni lepše). Dodatno vprašanje je, če so bolj primerne transliteracije, npr. SokolničeskaJA linija ali prevodi npr. SokolničeskA proga? Hvala za nasvete že vnaprej. --Blueginger2 (pogovor)13:24, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
Imena te vrste ponavadi prilagajamo slovenščini (npr.Tavriška palača in ne Tavričeskij dvorec,Tverska ulica in ne Tverskaja), tako da po mojem mnenju:Sokolniška linija/proga (rusko Соко́льническая ли́ния,Sokól'ničeskaja línija). Linije, ki imajo takšno traso kot moskovska 5, so krožne, če se želi povedati, kaj v prevodu pomeni po rusko »kolcevaja«, potem pa obročasta. —Upwinxp✉15:09, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
V redu glede Sokolniške proge, čeprav so meni zelo pri srcu rusizmi, ker gre za večji jezik inlinguo franco, od katere bi se lahko kaj naučili. Nisem pa čisto razumel, kaj predlagaš pri dilemi obročasta/krožna. Želel bi prevod iz ruščine, hkrati pa tudi primerno ime v slovenščini. Lahko priporočaš če je primernejši prevod ali domača slovenska beseda? Hvala! --Blueginger2 (pogovor)15:22, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
Če opisuješ potek linije, je krožna linija, če opisuješ progo kot zgradbo, morda »železniški obroč/obroč podzemne železnice«(tako kot ljubljanski avtocestni obroč?), če želiš podati dobeseden prevod »Кольцевая линия«, pa »Obročasta linija«. Moje mnenje.:) —Upwinxp✉15:35, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
Še eno vprašanje glede železniških prevodov. Ne morem si kaj, da ne bi opazil, da sta v zadnjih treh tednih Matej Frančeškin in Marko3 kar dvakrat imela svoje članke v rubriki Ali ste vedeli?, jaz pa niti enkrat, kljub 11 kakovostnim prevodom. Lepo bi prosil, če mi kdo pojasni logiko pri izboru člankov. Hvala. --Blueginger2 (pogovor)16:34, 24. februar 2025 (CET)Odgovori
Jaz se strinjam s preimenovanjem, bi pa rad širši konsenz, da ne bom dvakrat spreminjal kot pri preimenovanju kolcevaje najprej v krožno in potem na obročasto. Druga stvar so preostali prevodi, kjer nisem prepričan kako prevesti npr. Zamoskvoretskaja je Zamoskvoreška ali Zamoskvoretska ali Zamoskvorecka? Tretjič, je še dilema proga/linija, kjer predlagam originalni zapis linija, če se strinjaš? Skratka, prosim za tvoje mnenje glede prevoda vseh preostalih linij in po možnosti mnenje še koga. --Blueginger2 (pogovor)12:22, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Treba je gledati, iz česa so imena linij izpeljana. Zamoskvoreckaja je verjetno najtrši oreh, ja. Ker se imenuje po rajonu Zamoskvorečje, morda Zamoskvorečna? Zagotovo ne Zamoskvoretska, ker je tistits pritepen iz vmesnega angleškega prevoda (prav je npr. Иркутск – Irkutsk, toda Кузнецк – Kuzneck; Kuznetsk se piše v angleščini, pri nas pa nikakor ne). Linija in proga sta po mojem sopomenki. Glede na to, da imamo članke olinijah LPP, bo linija bržkone v redu. Toliko po mojem, če se kdo spozna bolje, pa naj mi pritrdi ali oporeka.:) —Upwinxp✉13:36, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Sta sopomenki in PMM sta obe varianti OK. V razmislek ponujam nekaj primerov rabe iz SSKJ: npr. avtobusna linija, letalska linija, železniška proga, eno/dvotirna proga, smučarska proga. PMM proga namiguje na nekaj fizičnega, linija pa bolj na nek potek. lp,Miha13:46, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Hm, nisem prepričan. Po mojem mala začetnica, glede na to, da pridevniške izpeljanke načeloma pišemo z malo (Moskva – moskovski), če niso ravno lastno ime. —Upwinxp✉14:22, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
GledeZamoskvoretskaja se strinjam, da je končnica-aja odveč in da je sklopts povzet iz angleščine; toda-ška je verjetno pretirano podomačeno. Iz prakse bi sklepal, da je najboljše krajšanje v smisluZamoskvorecka, po zgledu npr.Donecke oblasti. Glej tudi Pravila slovenskega pravopisa, čl. 1113 (2) – zgledTrojicko. Kar zadeva velike začetnice v prirednih zvezah, glej Svetovalnico. --TadejMpogovor17:32, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Izhajam neposredno iz ruskega imena linije:Замоскворецкая линия (Zamoskvorecka linija). To je zgolj prečrkovanje danega imena po pravilih SP brez podomačitev. --TadejMpogovor19:03, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Kolikor vem, se nekrajevna zemljepisna imena v glavnem slovenijo: Tavriška palača, Plitviška jezera, Karlov most, Trg neodvisnosti itd. —Upwinxp✉19:15, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Če želiš sloveniti, potem je seveda lahkoZamoskvorečna linija. Menim pa, da so v Slovarju slovenskih eksonimov slovenjena samo imena, ki so pri nas ustaljena, pri preostalih pa slovar daje prednost izvirni obliki. --TadejMpogovor19:19, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Predvsem sem opazil naslednje: "Od ustaljenosti v rabi in možnosti nedvoumne identifikacije prevedenega imena je odvisno prevzemanje imen ulic, cest, avenij, trgov, mestnih parkov ... imen poslopij in drugih samostojnih objektov", kar se v bistvu sklada s prej omenjeno trditvijo o rabi v Slovarju slovenskih eksonimov. Menim, daZamoskvorečna linija ni ustaljeno poimenovanje v našem jeziku. --TadejMpogovor19:48, 28. februar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 9 meseci6 komentarjev4 osebe v pogovoru
Napovedujem letošnji natečajCEE Pomlad, ki ga bova tudi letos organizirala zUpwinxp-jem. Kot običajno bo potekal od 21. marca do konca maja. Nagrade bodo, tako da upam, da že planirate akcijo:) Več podrobnosti pa v naslednjih tednih. —YerpoHa?17:16, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
Sem dodal še par takih, ki jih še ni na en, pa se jih do takrat lahko tudi razširi. O vseh so trenutno (občasne) razstave v slovenskih muzejih ali pa so bili v zadnjem času medijsko izpostavljeni. Te natečaji bi bili še bolj privlačni, če bi bilo med nagradami kakšno wiki-potovanje v razne muzeje v tej regiji. --Miha20:48, 23. februar 2025 (CET)Odgovori
Lahko zaprosimo za CEE Rapid Grant s tem namenom. Če imaš izdelan stroškovnik, lahko zaprosim za zadevo, če je še čas (potni stroški, vstopnine), ker posamezniku ne moremo direktno nakazati denarne nagrade. Lahko pa bi kupili vstopnice in izplačali potne stroške po obiskih muzejev.Pinky sl (pogovor)10:16, 24. februar 2025 (CET)Odgovori
Zadnji komentar:pred 9 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
CEE Hub Microgrant programme is open for submissions from the communities across Central and Eastern Europe (as well as Central Asia, and Farsi contributors that live in these regions).
The CEE Hub Microgrant programme will fund projects ranging from 50 to 700 EUR.
Please read the criteria and other details with the programme.Application form is accessible on the Meta page where you will need to answer a few simple questions.
You can find a list of the applications for the programme from 2024on this page, so you will get a sense of what other communities asked for funds.
If you have any questions, please let us know (contact us). We are waiting for your submissions!
Fundacija Wikimedija bo preklapljala promet med njenimi podatkovnimi centri. To omogoča, da bodo Wikipedija in drugi Wikimedijini projekti ostali online tudi v primeru izpada.
Ves promet bo preklopljen v19 marca Preizkus se bo začel ob14:00 UTC.
Zaradi omejitev programjaMediaWiki se bodo tekom testiranja ustavila vsa urejanja. Opravičujemo se za prekinitev, hkrati pa tudi delujemo na zmanjšanju teh v bodoče.
Pol ure pred pričetkom preklopa bo na vseh wikijih prikazana pasica.This banner will remain visible until the end of the operation.
Vse wikije boste lahko, za kratek čas, samo brali, ne pa tudi urejali.
You will not be able to edit for up to an hour onWednesday 19 March 2025.
Če bi hoteli shraniti urejanja, se vam bo prikazala napaka. Upamo, da urejanja v tem času ne bodo izgubljena, vendar vam tega ne moremo zagotoviti. Če vidite sporočilo napake, prosimo počakajte, dokler se stanje ne normalizira. Nato boste lahko shranili vaša urejanja. Svetujemo vam, da pred tem naredite kopijo vaših urejanj.
Drugi učinki:
Opravila v ozadju bodo upočasnjena, nekatera pa prekinjena. Rdeče povezave se morda ne bodo posodobile tako hitro kot normalno.If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual.Some long-running scripts will have to be stopped.
We expect the code deployments to happen as any other week.However, some case-by-case code freezes could punctually happen if the operation require them afterwards.
Zadnji komentar:pred 7 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Hi everyone,
We want to announce the ninthCEE Catch Up session, which will be dedicated to the Foundation Annual Planning Workshop focused onglobal trends that are affecting our movement. The session will take place on 23rd of April 2025, 18:00-19:00 CEST (check your local timehere).
Together (the CEE Communities and the Wikimedia Foundation staff) we will discuss the trends related to our projects, our readers and editors. We will explore how those trends show up in the CEE context and discuss what our projects need to address those trends, and how we can support them.
You will also have the opportunity to ask questions to the Wikimedia Foundation staff about the work being planned as part of the annual plan that runs from July 2025 to June 2026.
Zadnji komentar:pred 6 meseci23 komentarjev8 oseb v pogovoru
Uporabnik:84.20.243.12 je wikipedijski skupnosti znan po številnih drobnih popravkih, posebej po dopolnjevanju imen v seznamih ljudi po poklicih in po priimkih. Sočasno deluje z navedenim statičnim IP-jem kakor tudi z dinamičnimi IP-ji. Njegove prispevke večinoma smatram za zelo koristne, težava pa se pojavlja pri vnašanju podatkov s vprašajem ob njih, kar nedvomno predstavlja za bralce hudo dilemo. Za primer:Seznam slovenskih kemikov vsebuje 48 vprašajev pri posameznih vnosih. Poskušal sem z njim stopiti v stik, pa ni obrodilo kakih posebnih sadov. Pred leti sem mu poskusil razložiti prednosti registracije in je potem res nekaj časa uporabljal svoj račun (če se prav spomnim, je bil toRokosowski in zatemRokosowski2023), vendar je kasneje nazaj prešel na neprijavljena urejanja. Težava neodzivnosti in dodatnega dela preverjanja njegovih Zadnjih sprememb (zaradi množičnosti) se mi zdita zadosten razlog, da skupnost premisli o obveznosti njegovega delovanja kot registriranega uporabnika. Mislim, da je osnovni namen možnosti urejanja brez prijave ta, da lahko kdorkoli brez dodatne birokracije (obrazci, potrditveni mejli, gesla) klikne gumb [uredi] in naredi popravek ali dva. Redno delovanje, ko je govora o več tisočih urejanjih, pa bi zaradi možnostiso-delovanja moralo potekati prijavljeno.Janezdrilc17:10, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Se pridružujem prošnji, naj uporabnik ureja prijavljen. Poleg komunikacijskih preprek trenutni način delovanja tudi otežuje spremljanje zadnjih sprememb - večkrat je že kak vandalizem ostal neopažen, ker se je pomešal med njegova anonimna urejanja. —Upwinxp✉17:31, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Lahko dodam tudi svoje opažanje (predvidevam da gre za istega uporabnika), ki sem ga izpostavil že na svoji uporabniški strani; vsiseznami Rusov so polni napačnih vnosov Gruzijcev, Belorusov, Ukrajincev, Kazahstancev in drugih narodov, ki so bili pod sovjetskim in ruskim jarmom. Nekateri napačni vnosti imajo zraven tudi pripis njihove resnične narodnosti, a jih je kljub temu uvrstil na napačen seznam. Vsake toliko časa napake odpravljam, kar ga je enkratprecej zmotilo.
Dodal bi še, da ne razumem poante teh seznamov oz. PMM nimajo mesta na Wikipediji. Nikjer ni nobenega vira, kot je že izpostavil A09, pogosto ne dosegajo kriterija pomembnosti in kot glavno - saj že obstajajo kategorije! Te imajo za razliko od seznamov članke, ki jih uporabniki dejansko lahko preberejo in kot še bolj pomembno - vnosi so bistveno bolj preverljivi. Ali na drugih Wikipedijah taki seznami sploh obstajajo? --97E (pogovor)19:01, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Glede zadnjega: ja in ne, mnogi projekti imajo npr. omejitve, da se najprej napiše članek in šele nato doda na ustrezne sezname/kategorije. Prednost seznama je sicer v tem, ker lahko prikaže manjkajoče članke, česar kategorija ne more; je pa pri oblikovanju seznama potrebna preudarnost. Nimam nič proti seznamom ljudi po poklicu, ampak zaboga, nismo bibliografski slovar, kjer bi vsak diplomiranec ali vsak lastnik FB računa imel svoj članek - kar je dostikrat vtis, pa sem že malo obupal.A09|(pogovor)19:04, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Vprašanje: kaj je "bibliografski slovar"? Ne poznam nobenega. Obstajajo bilbiografije in pri mariskaterem že obsotječem biografskem članku, kjer so mankale sem te bibliografije (poleg biografskih podatkov) dopolnil, pri čemer so te (če gre za znanstvene/strokovne monografije) popolnoma zmerne (npr. okoli 10 ali nekaj več enot). Jasno je, da imam tudi jaz kriterije, nisem na FB in zato ne dodajam imen z njega, nikakor ni na Wikiju niti vseh ljudi z doktorati, saj jih je (danes že) preveč... Ta vtis torej nekoliko vara. Po mojem je bistveno, da sproti dodajam najnovejše spremembe pri ključnih biografskih podatkih (smrt - vsaj letnica, če že ne datum, nagrade, izvolitve, časti in priznanja, ki jih pač wikipedija potrebuje, da bi bila "ažurna" in jaz sem v veliko primerih tisti, ki jih prvi opazi oz. doda, tako da ne vidim razloga, da bi me kar drastično "represirali" samo zato, ker vidte drugega kot to, kar vas pri kojem delu moti oz. ne razumete mojega bistvenega prispevka k Wikipediji.84.20.243.1213:39, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Osebno sem že obupal nad idejo, da bi se mu dalo karkoli zlepa dopovedati. Poleg že naštetih problemov pogosto kvari uvodne odstavke člankov o naseljih z vnašanjem dolgoveznih statistik v oklepajih, kar zgleda obupno in je skoraj nemogoče brati. Pri tem se stalno sklicuje na svojo avtoriteto. Rešitve razen drastičnih ukrepov ne vidim. —YerpoHa?20:08, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Še hujše se mi zdi iznakaženje osebnih imen v biografijah. Izmišljen primer:Janez ( Ivan)Novak, ki ni utemeljen v nobenem javno dostopnemu viru.A09|(pogovor)20:53, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Kaj naj bi bili ti "dratični ukrepi"? Pokažite mi prosim, primer "dolgoveznih statistik", saj je ena izmed najinformativnejših zadev pri mestih, koliko imajo prebivalcev in dejstvo, da se ti podatki sproti ažurirajo, pri čemer so kriteriji pri upoštevanju statistik (do kam sežejo meje mesta) lahko pač različni, posebej na Hrvaškem, kjer imajo enoto lokalne samouprave, ki ji rečejo "Grad", torej po naše mesto, čeprav gre v veliki večini primerov za (mestno) občino, ki ima običajno precej več prebivalcev od samega mesta. Pri tem prihaja do zmede, tudi pri Hrvatih samih, ne le na naši Wikipediji, ker ne ločijo enega in drugega, do različnih napak v zvezi stem pa je prišolo tudi na naši wikipediji, kar poskušam razločiti in narediti jasnejše, bolj razumljivo in ne obratno. Toliko o tem. Mi pač dopovejte "zgrda", če mi zlepa ne morete (ali pač ne "znate"?). Sam sem pristaš racionalnega dialoga, ne "pavšalnega" šimfaštva, zato s konkretnimi agumenti oz. primeri na plan, vse sem pripravljen pojasniti.84.20.243.1213:51, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Težko je iskati primere, ker urejaš s toliko različnih naslovov kar je en vidik težavnosti racionalnega dialoga - ravno v ta namen ima Wikipedija inštitucijo unikatnih uporabniških računov, ki pa jih nisi pripravljen uporabljati. Pri problematiki tvojih urejanj člankov o naseljih govorim o strašanskem napihovanju uvodnih povedi kot vprimeru mesta Bjelovar s kupom podrednih stavkov in oklepajev, kar jih napravi skoraj neberljive. Po kakšni logiki pričakujemo, da bi hotel bralec v eni sapi izvedeti zgodovino Bjelovarsko-križevske škofije, ko odpre članek o mestu? Ti podatki seveda so pomembni, a jasni na ta način niso in razumljivi so le z veliko truda, kar odganja bralce.
Z "drastičnimi ukrepi" so v wiki svetu mišljena formalna opozorila in blokade. Brez zamere prosim, a omenjam jih le iz hude frustracije nad ignoriranjem vseh komentarjev/prošenj (tudi v posredni obliki razveljavljanja urejanj) številnih wikipedistov vključno z mano. Pa naj bodo to uvodni stavki, kršenjedogovorov o obliki in vsebini razločitvenih strani in dodajanjem kupov trivialnega balasta v sezname ali vprašajčki ter druge oblike komentarjev, ki ne spadajo na vsebinske strani. Da ne bom samo kritiziral, veliko dodatkov je koristnih, pa celo ti včasih frustrirajo zaradi množice urejanj, ki preplavljajoseznam zadnjih sprememb in zgodovino strani - kar smo tudi že večkrat prosili, da ne shranjuješ vsake pike posebej (če malo karikiram), ampak uporabljaš funkcijo predogleda in shraniš na koncu seanse urejanja, ko si zadovoljen s podobo. —YerpoHa?15:33, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Urejam samo iz dveh različnih naslovov (domačega in službenega; to dvoje težko ločim med sabo, ker se moje službeno delo vsebinsko prepleta z mojim "hobijem"). Zgodovina Bjelovarsko-križevske škofije je tako kratka (ustanoljena 2009), da ni omembe vredna, dejstvo, da je v tem mestu njen sedež, je brez dvoma eden najvažnejših podatkov o tem mestu, dopisal sem samo, da je bila oblikovana na nekdanjem ozemlju zagrebške. Sam poskušam dopisovati primerljive podatke v primerljivih primerih, tako da bi bilo potrebno popraviti (izbrisati?) te dopolnitve še pri drugih primerljivih mestih... Ne razumem, kaj naj pri tem odganja bralce, razen v primeru Bjelovarja, če imajo sami negativen odnos do Cerkve kot take (sam npr. nisem njen član, sem pa eden redkih "svoje vrste", ki se na njeno organizacijo spoznajo...). Če so problem (predolgi?) seznami nasploh, pa moram reči, da samo dopolnjujem tiste, ki so obstajali že prej. Zakaj so bili torej ustvarjeni in na začetku tako nepopolni, da tako rekoč sploh niso imeli smisla? Mislim, da ni seznama Slovencev na Wikipediji, ki ga ne bi (večinoma bistveno) dopolnil, tako da bom v prihodnje z dodajanjem imen bolj skop, kot sem bil do zdaj. Dopolnjeval pa bom bistvene biografske podatke (o smrtih, vsaj letnice), vprašaji pa so namenjeni drugim, ki se na zadeve bolj spoznajo od mene, da se odločijo kaj narediti z temi zapisi, saj se sam večkrat ne morem dokončno odločiti)84.20.243.1218:03, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Včasih pozabim pregledati urejano ali se takoj spomnim še kaj in seveda večkrat shranjujem za povrstjo... Veliko razločitvenih strani je bilo preusmerjenih na samo eno stran, kar ni v redu, to sem poskusil popravljati, prav tako vem, da razločitvene strani niso namenjene seznamom, kar se lahko tudi popravi, vendar mislim, da jih zaradi tega ne bi smeli brisati, ampak narediti nove strani s seznami, ki ne bodo razločitvene (tega kot neprijavljen ne morem, število strani, ki sem jih ustvaril, ko sem bil prijavljen, pa lahko preštejem na prste ene roke). Pred mano so nekateri ustvarili tudi take sezname, kot so seznam poljskih kiparjev ali še posebej izstopajoč seznam estonskih igralcev - kar pa je res neracionalno... Sam poskušam primerjalno uravnotežiti te sezname med narodi/državami in med seboj...84.20.243.1218:10, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Ne govorim o odnosu do Cerkve, ampak o tem, da je uvodna poved s tremi med seboj nepovezanimi podatki o mestu izredno težko razumljiva. Samo piko bi naredil in omenil občino ter škofijo v lastnih stavkih, da lahko bralec vsaj zadiha vmes.
Niti ne govorim o seznamih, ki so verjetno najkoristnejši del tvoje aktivnosti tukaj, govorim o razločitvah. Za primerPolje, to naj ne bi bila stran s seznamom vseh pojmov, ki vsebujejo besedo "polje" v večbesednih zvezah, ampak z vsemi pojmi, ki so imenovani samo "polje", da se lahko bralec odloči, kaj želi, ko išče samo "polje". StranPolje je zaradi nametanosti in obsežnosti (vključno z vnosi tipa "Opole" in "Marijampolė", ki besede "polje" sploh ne vsebujejo) skoraj neuporabna za karkoli konkretnega. Prav tako pri razločitvah priimkov ni mišljeno, da bi pisali skoraj biografije pod vnosi, ampak samo osnove - ime, letnice rojstva/smrti, narodnost in poklic. Za vse ostalo so biografski članki.
Prosim,prosim, navadi se sproti pregledovati urejenopreden greš naprej. "Včasih pozabim ali se takoj spomnim še kaj" bi razumeli, če bi šlo za dve-tri urejanja zapovrstjo (vsakemu se to zgodi),sto urejanj v petih dneh pa je bizarno. In to s sedmih IP naslovov - fizično si mogoče res na dveh, IP naslovi pa so dinamični in se menjajo. Slednji problem se elegantno zaobide s prijavo v svoj uporabniški račun. —YerpoHa?07:44, 19. april 2025 (CEST)Odgovori
Glede virov je enkrat napisal: "Viri za te sezname so najrazličnejši, od TV-programov in časopisov, do drugih manj razširjenih, vse do različnih leksikogtafskih virov po katerih sestavljam tudi služben seznam slovenskih osebnosti, ki šteje že preko 62.000 imen, od katerih sem jih sam dodal okoli 2/3. Če vas to zanima, vas vabim, da se enkrat oglasite osebno v Arhivu SBL v 3. nadstropju na Novem trgu 5 (ZRC SAZU)." Tako, da ja... —GeographieMan[~MSG~]20:17, 17. april 2025 (CEST)Odgovori
Medtem (pred dobrima dvema letoma) smo se že preselili na Mestni trg 18. Kriterij za dodanajnje imen na sezname je primerljivost s tistimi, ki so že na njih, služben pa jih ima že preko 70.000. Tudi Janez (Ivan) Novak ni bil "izmišljen", čeprav gre za fiktivno osebo. Seznam potokov na Češkem je res gromozanski (prepričan sem, da ga nimajo niti Čehi), vendar se ga zanesljivo ne bi niti lotil, če bi vedel, kakšen bo na koncu (skupno z nami pa ima besedo "potok", hidronim, ki je pri nas drugi najpogostejši za Čehi). Šel sem namreč po spletnih zemljevidih, potem pa je bilo že prepozno, da bi se ustavil in ga ne naredil do konca. Na seznamih (slovenskih) osebnosti pa so ljudje, o katerih sem zaznal določene podatke in jih dodajam tudi na službenega, vendar so ti seznami po priimkih na wikipediji praviloma manj obsežni, kot na službenih). Se vam zdi to, kar sem zdaj napisal pasivno-agresivno?84.20.243.1213:05, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Ali je možno, da deluješ kot prijavljen uporabnik, da se v bodoče ne lovimo glede obveščanja? Kot rečeno, tudi Zadnje spremembe je dvakrat težje slediti zaradi ogromnega števila urejanj, zabeleženih s skoraj tako ogromnim številom IP-jev. --Janezdrilc14:56, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Podpiram predlog, nekje smo enkrat izračunal vsaj 40.000 urejanj, kar bi skupinico IP-jev postavilo zelo visoko po številu urejanj med slovenske wikipediste.A09|(pogovor)15:20, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Težava pri mojem (ne)prijavljanju je predvsem v tem, da me po določenem času prijave "vrže ven", npr. vsaj ob občasni selitvi (na morje), kjer urejam preko lap-topa. Vem, da sem med najbolj aktivnimi uporabniki po številu urejanj, prepričan sem, da je številka še precej večja od navedene. Zato se bom poskusil spet prijaviti, dokler bo to možno. Več kot dveh naslovov /IP- je pa nisem nikoli uporabljal (eden domač, drugi služben)84.20.243.1218:07, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
S prijavo ne bi smelo biti kakih težav, ker lahko ostaneš prijavljen z enim računom na več računalnikih hkrati. Samodejno odjavljanje pa mislim, da je nastavljeno na 1 leto. Najbrž zato, da uporabnik strežniku potrdi, da je še vedno med živimi in da ne gre geslo v pozabo. --Janezdrilc21:37, 18. april 2025 (CEST)Odgovori
Res je, čas samodejne prijave (tole aktiviraš z obklukanjem opcije "Zapomni se me") traja eno leto, a nato se lahko brez težav znova prijaviš v račun. Račun lahko uporabljaš tudi z več IP-jev. Naj še dodam, da strani lahko prav tako ustvarjaš kot IP, naj te to ne skrbi, če je v tem težava (lahko si pogledašPosebno:Dnevnik/create za dnevnik ustvarjanj, kjer boš videl, da članke ustvarjajo tudi neprijavljeni). LP,A09|(pogovor)12:50, 19. april 2025 (CEST)Odgovori
Prelitega je bilo že kar nekaj črnila, vendar nismo prišli do rešitve. V gornji razpravi so bili omenjeni tudi nekateri metodološki pomisleki. Predlagam, da bi organizirali neformalno srečanje, kjer bi se lahko tvorno pogovorili glede le teh in pogovor morda pospremili tudi s krajšo delavnico, ki bi naslovila morebitne tehnične težave. V sredini maja imam nekaj prostih terminov in bi bil pripravljen pri srečanju sodelovati, če bo izkazan obojestranski interes. --Miha11:26, 29. april 2025 (CEST)Odgovori
Tudi jaz se pridružujem prošnji za glasovanje, saj so predlogi tik pred izbrisom! Ravnokar sem prevedel še neprevedene reference. Članki so slogovno močni in odlično referencirani ter zanimivi. Anglicizme sem med večkratnim branjem popravil. Hvala že vnaprej za vsak glas! --Blueginger2 (pogovor)14:12, 1. maj 2025 (CEST)Odgovori
Get a sneak peak and help shape theVisual Editor user designs
Help us test the new design prototypes by participating in user sessions –sign up here to receive an invite. We're especially hoping to speak with people from underrepresented and diverse groups. If that's you, please consider signing up! No prior or extensive editing experience is required. User sessions will startMay 14th.
We plan to bring this feature to Wikimedia wikis later this year. We’ll reach out to wikis for piloting in time for deployments. Creators and maintainers of reference-related tools and templates will be contacted beforehand as well.
Thank you very much for your support and encouragement so far in helping bring this feature to life!
Zadnji komentar:pred 6 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
(Apologies for posting in English)
Hi all! We have good news to share regarding the ongoing problem with graphs and charts affecting all wikis that use them.
As you probably know, theold Graph extension was disabled in 2023due to security reasons. We’ve worked in these two years to find a solution that could replace the old extension, and provide a safer and better solution to users who wanted to showcase graphs and charts in their articles. We therefore developed theCharts extension, which will be replacing the old Graph extension and potentially also theEasyTimeline extension.
After successfully deploying the extension on Italian, Swedish, and Hebrew Wikipedia, as well as on MediaWiki.org, as part of a pilot phase, we are now happy to announce that we are moving forward with the next phase of deployment, which will also include your wiki.
The deployment will happen in batches, and will start fromMay 6. Please, consultour page on MediaWiki.org to discover when the new Charts extension will be deployed on your wiki. You can alsoconsult the documentation about the extension on MediaWiki.org.
If you have questions, need clarifications, or just want to express your opinion about it, please refer to theproject’s talk page on Mediawiki.org, or ping me directly under this thread. If you encounter issues using Charts once it gets enabled on your wiki, please report it on thetalk page or atPhabricator.
Zadnji komentar:pred 6 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Pozdravljeni. VMarija Grafenauer#življenje sem v drugi odstavek dodal poimenovan spletni sklic MGML, ki se nanaša na razstravo, pa za polje date= v predogledu javlja napako. Datum je interval (ko je bila razstava odprta), začetni in končni datum sam sta v predogledu sprejeta brez sporočila o napaki, z obema javlja napako. Vezaj sem preizkušal in tudi zahtevani vnešen s priporočeno kodo‐ (& dash;) v predogledu še vedno javlja napako.
Prikazan članek ne javlja napake, vendar pa mi bo - če se to v predogledu ne odpravi, težje najti, na katero reč se nanašajo (morebitne, zelo verjetne...) napake pri naslednjih sklicih, ki še pridejo v članek. Lahko kdo, prostim, pojasni, kaj je problem?Marjan Tomki SI (pogovor)06:47, 11. maj 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 6 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Dear all,
The Organising Committee of theWikimedia CEE Meeting 2025 is delighted to announce the opening of the registration for this year's conference.
Affiliation and community delegates can register for the meeting untilJune 15th. All other self-funded participants can register until July 31st.
The registration and scholarship application form which runs on Pretix, a free, open-sourced third-party platform that helps organize and manage events, can be foundhere.
Details on how to select delegates and the selection process can be found on theregistration page.
Please keep in mind that the official language of the conference is English and interpreting services will not be available.
If you encounter any issues while registering, or have questions about the registration process, feel free to contact the coordination team viawmceem2025@wikimedia.gr.
Your swift replies will be appreciated, as they will help us conduct an efficient booking process.
Zadnji komentar:pred 5 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Ko je ravno evropski dan parkov ... Razmišljam, da bi dalSliko:Spominski park Teharje 2.JPG za predlog za izbrano sliko, vendar ne vem, ali je možno nominirat sliko, ki prikazuje avtorsko zaščiten objekt. Sliko sem drugače dal v javno last. Prikazan objekt pa je kulturni spomenik državnega pomena Slovenije, zato se mi zdi, da bi tudi na Glavni strani slika pomenila promocijo spomenikov najvišjega ranga v državi.Janezdrilc15:43, 24. maj 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 5 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Glede na nedavne spremembe politike vidnosti IP naslovov in predvsem tega, kdo vse bo imel dostop do IP naslovov (kot je opisano namw:Trust and Safety Product/Temporary Accounts/Updates/2025-05 Access to IP addresses on pilot wikis) bi bilo pametno vzpostaviti vsaj neko osnovno smernico za podeljevanje teh pravic, eno projektno stran, da ne bomo po nepotrebnem obremenjevali WP:PZAB. Ni mi sicer čisto jasno, ali bomo lahko te pravice do vpogleda podeljevali tudi administratorji – slwiki ima namreč očitno neke omejitve pri podeljevanju pravic/jih nima vklopljenih, zato je podeljevanje pravic sedaj bolj stvar birokratov kot pa nas adminov. Kaj menite? Jaz bi še vedno podprl uvedbo dodatnih pravic uporabnikom, kot sem to predlagal že slabe pol leta nazaj.A09|(pogovor)16:07, 27. maj 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 5 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Hi everyone, The CEE Meeting 2025 programme committee wants to inform you that the deadline to submit a session proposal in the CEE Meeting is 31 May 2025, 23:59 CET. You can read more information about the processhere andhere.
Bi kdo lahko šel kot naš predstavnik? Žal to leto midva z Jernejem ne moreva. Imamo pravico do dveh predstavnikov, ki jih odobri naša skupnost. --Pinky sl (pogovor)18:00, 28. maj 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 5 meseci4 komentarji3 osebe v pogovoru
Opomnik, da imate še do sobote časa za dokončanje in objavo spomladanskih načrtov za pisanje o srednji in vzhodni Evropi, potem bo sledilo točkovanje in izbor letošnjih zmagovalcev! Približno tako pridni smo bili kot lani, je pa rezultat za mednarodno primerjavo višji, ker štejejo članki o več državah večkrat in je bilo več takih prispevkov. —YerpoHa?15:42, 29. maj 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 5 meseci16 komentarjev8 oseb v pogovoru
Grški wikipedisti vabijo na srečanjeWikimedia CEE Meeting 2025, ki bo med 26. in 28. septembrom v Solunu. Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. junija. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj - priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Jaz, Yerpo in Upwinxp se letos zadeve ne moremo udeležiti. --Pinky sl (pogovor)19:57, 30. junij 2022 (CEST)Odgovori
Se morda letos prvič opogumi kdo od mlajše garde? Meni sta bili predlanska in lanska konferenca res vredna izkušnja, ki mi je odprla oči, kaj vse počnejo druge skupnosti, mi pa sami še pomislili ne bi. Biti delegat niti ni tako vzvišena stvar, kot zveni (če nisi naš uraden predstavnik v Hubu tako kot Pinky, se te wikipolitične zadeve v glavnem ognejo:)), treba je le biti aktiven sodelavec z vsaj enim močnim področjem, na katerem imaš ambicijo svoje sodelovanje še poglobiti. Na programu so zelo različne tematike, nekatere se tičejo bolj vsebine, druge skupnosti (tukajle je za primer lanski). Poleg uradnega dela pa je tudi dosti časa za mreženje, izmenjavo idej in čisto sproščeno druženje z drugimi wikimedijci. Zveni komu vabljivo?:) —Upwinxp✉23:20, 30. maj 2025 (CEST)Odgovori
Glasovanje:
Bom zagrabil @Upwinxpovo pobudo in se prijavljam kot možni kandidat. Rad bi bolje spoznal delovanje drugih projektov in morda iz srečanja odnesel kakšno idejo ali dve za izboljšanje tudi našega. Seveda lahko pričakujete tudi poročilo. —GeographieMan[~MSG~]12:23, 3. junij 2025 (CEST)Odgovori
Končne točke bodo določene po razpletu trenutnihpredlogov za izbrani članek, a to ne more več spremeniti razvrstitve, zato je v tem pogledu končna. Prosim vse udeležence, da preverijo svoje točke, če nisva organizatorja česa spregledala, že zdaj pa čestitke vsem na čelu z zmagovalno trojico -Octopus,Ljuba24b inBlueginger2! Poleg tega staLjuba24b inPinky sl uspešno napisali članke o vseh določenih skupnostih (mednarodnega priznanja žal ne bosta dobili, ker se je seznam na Meti rahlo razlikoval in tega nismo opazili pred začetkom natečaja, prejmeta pa lokalno nagrado). —YerpoHa?08:23, 14. junij 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 5 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
Pozdravljeni Slovenian Wikipedians,
Apologies as this message is not in your language.Pomagajte prevesti v vaš jezik.
The WMF Language and Product Localization team proposes to enable an entry point called "Contribute" menu in your Wikipedia. The "Contribute" menu is a central place where editors can discover and access all contribution tools available in your Wikipedia.
Having this entry point is inspired by collaborative efforts with product teams at the Wikimedia Foundation, grounded in our research onEdit discovery. This research validated the idea of a dedicated entry point, revealing it as a consistent pathway for contributors to find ways to contribute content.
Enabling this entry point will help new contributors quickly discover the tools available to them, allowing them to start using the tools right away. This proposed enablement will include support for a small set of contribution tools, but the menu is designed to be extensible and more tools will be added over time. Below is important information about the "Contribute" menu.
Who Can Access It?
Once enabled, newcomers will automatically have access to this entry point by logging into their accounts. They can find the "Contribute" tab in the User drop-down menu, which will take them to another menu featuring a self-guided tab that outlines how they can contribute content, as shown in the image below.
What else can be accessed from the "Contribute" Menu?
In addition to the self-guided tabs that newcomers can click on to explore contribution tools, the menu will also include an option to "View contributions", allowing newcomers to see a list of their contributions so far.
Will this replace the "Contributions" tab for experienced contributors?
No, the "Contribute" tab on the User drop-down menu will not replace your existing "Contributions" tab. Experienced contributors will not see the "Contribute" tab in their User drop-down menu unless they choose to access it manually throughSpecial:Contribute.
Where else is this menu enabled?
This entry point is currently available on over245 Wikipedias. We have received valuable feedback from contributors to some of these Wikipedias, which has helped us enhance their discoverability. One key improvement has been to makethe entry point optional for experienced contributors who still prefer the default "Contributions" tab.
Will new contributors on desktop and mobile devices have access to the Contribute menu?
The "Contribute" menu will only be available to mobile users accessing Wikipedia through a browser at this initial stage. We will limit its exposure to mobile browser users only for now.
Will this change the configuration of tools in our Wikipedia?
The configuration of tools accessible through the "Contribute" menu will remain unchanged. For instance, if the Content Translation tool is restricted to specific users in your Wikipedia, it will still be inaccessible to newcomers even if they click it from the "Contribute" menu.
Why can't I see all the available tools in the "Contribute" menu in the Wikipedias where it is currently enabled?
As time goes on, other tools will become available in the "Contribute", both new and old ones.
When Will It Be Enabled in Our Wiki?
If there are no objections from your Wikipedia byJuly 18, 2025, we plan to deploy the "Contribute" entry point.
We welcome your feedback and questions regarding this proposal to enable the "Contribute" menu on Slovenian Wikipedia. We look forward to your response. Thank you!
Zadnji komentar:pred 4 meseci17 komentarjev6 oseb v pogovoru
Opazil sem, da so naslovi člankov o cerkva zelo neenotnih. Tako se ponekod zapisuje cerkev sv. ____, ponekod pa cerkev svetega _____. Ali ne bi bilo potrebno to poenotiti. Prav tako ponekod pod opisom piše npr. cerkev v občini ____ - bolj smiselno se mi zdi, da bi bilo zapisano, v kateri župniji je in ali je podružnična ali župnijska.
Nekje (kdo drug bo našel, kje) so se dogovorili, da se imena cerkva poenoti na sv. in ne svete/-ga. S čimer se sicer osebno ne strinjam, saj je na primer za imena naselij iz nekega razloga obveljal ravno obraten dogovor (Šent Jurij namestoŠt. Jurij). Glede opisovanja lokacije cerkve imaš kak določen primer? —Upwinxp✉16:39, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
Se opravičujem za morebitno napako, lahko razveljavite, samo vprašanje, kako je s Svetim križem, Sveto Trojico, Svetim Duhom itd. Ker jezikovna svetovalnica in Svetopisemska družba Slovenije sta poenotili Sveti Duh (oboje z veliko, ker je poimenovanje ene od 3 oseb Boga).Vidolino (pogovor)19:19, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
sveti je naziv, zato se pred imenom piše z malo začetnico (sveti Peter, sveti Klemen, sveta Ana) kot tudi blaženi Anton Martin Slomšek
poimenovanja Boga se iz spoštovanja pišejo vse z veliko: Bog Oče, Bog Sin, Sveti Duh (to vprašanje je SAZU rešil v dogovoru s Svetopisemsko družbo Slovenije, ki izdaja uradni prevod Svetega pisma v slovenščino), Sveta Trojica
zamenjava lastnega imena Bog z občim imenom: Vsemogočni, Gospod, Sveta Trojica
prilastki svetnikov, sveta Marija, Mati Božja, Marija Pomočnica, Marija Pomagaj, enako kot Ivan Brez zemlje
nekatera obča imena so se ustalila kot lastna in se zato pišejo z veliko začetnico: Sveta družina, Sveti trije kralji.
Poimenovanje imamo zapisano v smerniciWikipedija:Slogovni priročnik/Zapisovanje svetniških imen#Imena cerkva. Razlika v člankih obstaja še iz časov, ko smo pisali imena neokrajšano. Sveta Trojica, kadar je mišljen troedini Bog v krščanstvu, se piše oboje z veliko. Pri imenih cerkva kljub temu uporabljamo zapiscerkev sv. Trojice, ker se v literaturi največkrat pojavlja v tej obliki, torej okrajšano in z besedo sveti z malo. Tehnično pravilno bi bilo sevedacerkev Svete Trojice. Podobno samosvoj primer jecerkev sv. Križa, kjer ni nobenega razloga, da se križ piše z veliko, ker ni ne kraj ne oseba, ampak predmet – relikvija, če smo čisto natančni. Pač zaradi tradicije se takšno zapisovanje ohranja tudi pri nas. Z imeni cerkva je nasploh velik Križ (upravičeno pisan z veliko) in v to vprašanje bi morala pravzaprav zagrist Cerkev kot lastnica objektov – da določi nek standard in uvede uradna unikatna imena. Zdaj ko imamo zelo natančen in pregledenSeznam cerkva v Sloveniji, ki seveda ni popoln, v glavnem zaradi teh nerešenih vprašanj, bi bila takšna akcija sistematične ureditve mala malica. Upam, da se kdaj kdo od pristojnih tega loti. --Janezdrilc17:15, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
,,Ne uporabljajo pa se pridevniki, kot so župnijska, podružnična, pokopališka, samostanska, ali ko gre za navedbo veroizpovedi, rimskokatoliška, grškokatoliška, srbska pravoslavna in tako dalje. Izjema so evangeličanske cerkve, saj v imenu pogosto nimajo navedene posvetitve in se zato poimenujejo kot evangeličanska cerkev, Bodonci (primer)." navodilo na straniWikipedija:Slogovni priročnik/Zapisovanje svetniških imen#Imena cerkva
To navodilo ssmešne zdi smiselno, saj je to, katere vrste cerkev je, pomemben podatek, poleg tega pa se tega navodila velikokrat ne upošteva.
Moj predlog je, da se poenoti na:
podružnična/župnijska cerkev v Župniji ___
Oziroma:
evangeličanska/ srbska pravoslavna/... cerkev v ____ (kraj)
Ta pravila so mi pa ušla, hvala za povezavo. Anglikanska Cerkev – oboje z veliko? Če bi napisal anglikanska cerkev, bi bila mišljena zgradba. Če pa Anglikanska cerkev, je mišljena pravna oseba, torej organizacija. Ne vem, zakaj je še beseda Cerkev dodatno z veliko. Množinski izraz protestantske cerkve, kot je v pravilih, ne more drugega pomeniti kot zgradbe. Če hočemo dobiti pomen organizacij, moramo napisati protestantske Cerkve, ker gre za skupnosti. Čudno so tole dorekli. Še o izrazu sveti trije kralji. Ker gre za opisno ime tipa trije prostovoljni gasilci, se ne more nobena beseda pisati z veliko. Pravtako ne gre za pravno osebo treh fizičnih oseb, zaradi česar bi morali pisati Sveti trije kralji. Vendar tradicionalno, kot je v literaturi, pišemocerkev sv. Treh kraljev. Vprašanje začetnice pa še dodatno neizprosno zaplete Sveta družina. Družina paje pravna oseba, vsaj v grobih obrisih podobna društvu in nekoliko bolj redovni skupnosti. To pomeni, da bi morali pisati Sveta družina. Ampak literatura zapisuje vse kaj drugega. Primer iz novic:Družina Polič bi kupila štiri zaprte Petrolove servise. Besedo družina so zapisali z veliko, ker stoji na začetku naslova. Ampak tudi drugače, sredi besedila, bi bil tak zapis strokovno pravilen. Leta 2023 je papež beatificiral vseh 9 članov poljske Družine Ulma(en). Se pravi, če bo kdaj kje zrasla cerkev, posvečena njim, bi moralo njeno ime biticerkev bl. Družine Ulma. Včasih se mi kolca po Starih Rimljanih, ki so samo pritisnilicaps lock IN KLESALI V KAMEN VSE Z VELIKO. --Janezdrilc18:23, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
Za Sveti Duh sta se Cerkev in SAZU dogovorila, da se zapisuje oboje z veliko, ne samo krajevno ime, da se poenoti in se ne piše Sveti duh, sveti Duh, saj je to eno od treh oseb Boga in se poenoti z drugima imenoma, kjer je vse z veliko, tako imamo Boga Očeta, Boga Sina in Svetega Duha, ki so Bog, Sveta Trojica. Zato tudi Sveta Trojica vse z veliko, ker je poimenovanje Boga.Vidolino (pogovor)23:21, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
Vse cerkve sv. Jakoba so posvečene Jakobu Starejšemu. Mlajšemu so posvečene cerkve sv. Filipa in Jakoba. Ker podsveti Jakob avtomatsko razumemo Jakoba Starejšega, ni potrebe po priimku. Problem nastane pri kakih drugih slovenskih cerkvah, naprimer cerkvah sv. Elizabete. To ime bi bilo ustrezno, če bi bile te posvečene materi svetega Janeza Krstnika. Vendar niso, posvečene so sveti Elizabeti Ogrski, zaradi česar bi bil v imenu cerkve njen priimek neobhodno nujen. Podoben slučaj: če rečeš cerkev sv. Štefana, se razume, da je posvečena diakonu in mučencu. Vendar poglejvse slovenske cerkve svetega Štefana. Tiste, posvečene papežu in pa ogrskemu kralju so brez ustreznih "priimkov". Se pravi, to so stvari, ki čakajo na "kanonizacijo". --Janezdrilc18:36, 4. julij 2025 (CEST)Odgovori
Po nenapisanem in bolj narahlo upoštevanem pravilu ima svetnik, ki je prvi nosilec imena, "pravico" biti brez priimka. Ampak to je slučaj za zelo znane svetnike. Cerkev sv. Petra ne potrebuje priimka Apostola, ker pred Petrom to ime (Skala) sploh ni obstajalo. Drugi Petri kot je Kanizij ali Alkantarski pa seveda potrebujejo priimek. To pravilo seveda ni "absolutno". Frančišek Asiški je tudi prvi svojega imena na svetu, saj mu ga je nadel kot nadimek njegov oče. Kljub temu je bolje pisati cerkev sv. Frančiška Asiškega, da kdo ne meša s tistimi, posvečenimi Ksaveriju ali Saleškemu (v Sloveniji Saleškega nimamo). Cerkev sv. Antona, kadar je brez priimka, je posvečena Puščavniku. Padovanski vsekakor potrebuje naveden priimek. Pri svetih Janezih pa nikoli ni samoumevno, kateremu je cerkev posvečena, zato je priimek Evangelist, Krstnik, Bosko ... in še 1000 ostalih ... nujen. V literaturi so cerkve pogosto navedene brez priimkov, zato sem se precej namučil, ko sem sestavljal seznam, da sem ugotovil, pod kater patrocinij neka cerkev spada. Cerkev sv. Brigite ... Katere? Irske ali Švedske? Cerkev sv. Donata ... Tistega iz Arezza ali tistega iz Münstereifla? V literaturi pač piše samo cerkev sv. Donata, ker je nekomu takšen zapis "cenejši". --Janezdrilc00:38, 6. julij 2025 (CEST)Odgovori
Ali lahko uredimo dokončno seznam cerkva v Sloveniji, brez okrajšav sv. in bl., z vsemi ustreznimi pridevki, da je razumljivo in jasno, kot pravi Drilc. Te krajšave v. Aslovih so res grde in odvečVidolino (pogovor)16:27, 8. julij 2025 (CEST)Odgovori
glede " dokončno seznam cerkva v Sloveniji", ok. Bi pričakoval, da je to odgovornost cerkva (RKC ipd.). btw, da se ukvarja wikidruščina tako zavzeto z dolino Šentflorjansko, mi je v veselje. 21:57, 25. julij 2025 (CEST)Vitosmo (pogovor)21:57, 25. julij 2025 (CEST)Odgovori
... in sv donatom (Tistega iz Arezza ali tistega iz Münstereifla?), Franciškom, janezom...
Cerkva je (racionalno) končno mnogo, zato je popolnost seznama le vprašanje časa XD je pa res, da včasih tako obsežne stvari terjajo svoj trud in čas, kar pa mislim, da je vsakemu urejevalcu tu to kristalno jasno.A09|(pogovor)22:12, 25. julij 2025 (CEST)Odgovori
Wikidata Item and Property labels soon displayed in Wiki Watchlist/Recent Changes
Zadnji komentar:pred 4 meseci1 komentar1 oseba v pogovoru
(Apologies for posting in English, you can help by translating into your language)
Hello everyone, theWikidata For Wikimedia Projects team is excited to announce an upcoming change in how Wikidata edit changelogs are displayed in yourWatchlists andRecent Changes lists. If an edit is made on Wikidata that affects a page in another Wikimedia Project, the changelog will contain some information about the nature of the edit. This can include a QID (or Q-number), a PID (or P-number) and a value (which can be text, numbers, dates, or also QID or PID’s). Confused by these terms? See theWikidata:Glossary for further explanations.
The upcoming change is scheduled for17.07.2025, between1300 - 1500 UTC.The change will display the label (item name) alongside any QID or PIDs, as seen in the image below:
These changes will only be visible if you have Wikidata edits enabled in your User Preferences for Watchlists and Recent Changes, or have the active filter ‘Wikidata edits’ checkbox toggled on, directly on the Watchlist and Recent Changes pages.
Your bot and gadget may be affected! There are thousands of bots, gadgets and user-scripts and whilst we have researched potential effects to many of them, we cannot guarantee there won’t be some that are broken or affected by this change.
Further information and context about this change, including how your bot may be affected can be found on thisproject task page. We welcome your questions and feedback, please write to us on this dedicatedTalk page.
Zadnji komentar:pred 3 meseci2 komentarja2 osebi v pogovoru
Nova rubrika se je odlično oprijela. Skupnost je proaktivna pri vzdrževanju, pišemo nove biografije ter aktualne članke, nekaj rdečih povezav pa upam, da privablja nove urejevalce (sicer jih še nisem videl:) ). Ampak naj že samo številke govorijo same zase:Tadej Pogačar je samo včeraj imel 2067 ogledov,Ozzy Osbourne pa jih je v enem tednu do včerajšnjega dne nabral 10.095. Najbolj všečno pa mi je, da so se urejevalci lotili ustvarjanja biografij o nedavno preminulih osebah:Ozzy Osbourne,Hulk Hogan,Connie Francis,Janez Aljančič,Drago Kastelic,Diogo Jota inFranc Uršič (igralec) so vse tipi biografij, o katerih brez (tragičnih) odmevnih novic zapisov ne bi imeli še lep čas. To je pravi korak v razvoju tega projekta in samo dokazuje prednosti tega projekta.A09|(pogovor)09:13, 28. julij 2025 (CEST)Odgovori
@TadejM, @Marko3, @Ljuba24b morda je končno čas, da na prigovarjanje predvsem vas treh (in tega ne mislim v slabem) skupnost pripravi eno dopolnilo tej posvetovalnici, predvsem v smislu nasvetov ipd. o pisanju člankov predvsem z jezikoslovnega vidika. Kaj pravite? Morda bi bilo smiselno sestaviti nekakšen izroček o najbolj perečih zadevicah, ki ste (smo) jih popravljali skozi leta ... Hvala za odgovor!A09|(pogovor)15:18, 29. julij 2025 (CEST)Odgovori
Ta posvetovalnica bi morala biti nekje na preprosto vidnem mestu, morda celo na prvi strani, v Pomoči na primer. Ali jo jaz ne vidim? Sicer ne bo pravega učinka. Ne vem pa pravzaprav, kaj si mislil A09, da bi lahko prispevala.--Ljuba24b (pogovor)15:48, 29. julij 2025 (CEST)Odgovori
Oprosti, če sem ti zbujal nelagodje kar nikakor ni bil moj namen. Vsekakor bi vsi lahko prispevali, recimo vedno rada popravljaš kakšne "leži" v "je" ali podobne, ki morda niso ravno očitni ali jasni vsem urejevalcem. Če vsakdo izmed nas napiše kdaj tovrsten nasvet se bomo lahko vsi nekaj naučili in (upam) to tudi upoštevali. LP!A09|(pogovor)16:04, 29. julij 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 3 meseci4 komentarji4 osebe v pogovoru
V nedeljo letiva sPinky sl na Wikimanio v južne kraje, zato prosim, če lahko nekdo prevzame sestavljanje rubrike "Ste vedeli..." za naslednja dva tedna (32. in33. teden). Bova poskusila redno poročati v zameno:) —YerpoHa?08:51, 31. julij 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 3 meseci3 komentarji2 osebi v pogovoru
Z @GeographieMan mi je v veliko veselje, da se je slovenska Wikipedija končno pridružila številnim ostali Discordovim wiki-strežnikom. Vabljeni vsi zainteresirani, povabilo ter ogrodje strežnika pa je predstavljeno na ustrezni projektni straniWikipedija:Discord. Se že veseliva odziva!A09|(pogovor)19:29, 15. avgust 2025 (CEST)Odgovori
Se strinjam, da je treba slediti napredku. Zanima me, ali se bo Discord uporabljal za usklajevanje projektov in izmenjavo idej, ali bi namenjen bolj tehničnim zadevam? --Pinky sl (pogovor)22:39, 20. avgust 2025 (CEST)Odgovori
@Pinky sl: diskusije so prostodušne, lahko pa se tudi odpre kanale za ostale slovenske wikiprojekte, kot je to npr. narejeno na poljskem Discordu strežniku za Wikimedijo. Občasno ga določene skupine uporabljajo za koordinacijo raznih aktivnosti (npr. medprojektne protivandalistične aktivnosti. Bi pa poudaril, da to ni nadomestilo javnim razpravam na wikiju predvsem zaradi transparentnosti procesov (npr. namen serverja ni, da bi javne razprave o PZBjih umaknil stran od oči javnosti na Discord).A09|(pogovor)11:47, 21. avgust 2025 (CEST)Odgovori
Danes me je Yerpo zasebno kontaktiral glede primera izjeme IP blokiranja in ker vidim, da trenutno v skupnosti prevladuje nekakšna zmeda glede le-teha, sva se po posvetu odločila, da temu narediva konec. Pripravil sem osnutek smernice zapodeljevanje izjem IP blokiranja in prosim skupnost, če jo pregleda. Ta pravica ni nova, pravzaprav sem jo podelil (po zgledu tujejezičnih sprejetih smernic) že nekaterim uporabnikom, ki so bili prizadeti zaradi IP blokad. Blokade IP razponov bodo načeloma naraščale s prihodom novihdolgotrajnih vandalov, zato moramo kot skupnost razmisliti o načinih, kako z vidika blokad zadržati izkušene uporabnike in odstraniti slabe. Osebno mislim, da smernica ni posebno kontroverzna, saj a) urejuje doslej sivo območje in b) zadržuje izkušene uporabnike.
Močno podpiram osnutek smernice. Podeljevanje izjem je nujen mehanizem, saj je interpretacija tega, kaj vse velja za odprti posredniški strežnik, trenutno zelo široka (npr. IP razponi akademskih mrež). Menim, da je možnost pošiljanja prošenj prek e-naslova slovenske skupnosti dobrodošla iz vidika varovanja zasebnosti. --Miha08:30, 21. avgust 2025 (CEST)Odgovori
Dobro, da se zapiše. Če bomo vključili možnost prošenj prek VRT, je treba dodati omembo naslovainfo-slwikimedia.org in doreči pristojnosti agentov VRT. —YerpoHa?21:34, 23. avgust 2025 (CEST)Odgovori
Verjetno bi bilo potem dobro, da nekaj adminov postane kot VRT agenti, da ne boš sam. Če je skupnosti zadovoljivo, se javim (sploh za CU povezane primere). Verjetno ravno veliko tovrstnih zahtevkov ne bi smelo biti, mar ne?A09|(pogovor)22:18, 23. avgust 2025 (CEST)Odgovori
Default je CTK, lahko pa tudi v naši knjižnici na Vrhniki vprašam (imajo sicer kar zasedene prostore, ampak računalnica bi morala biti prosta). —YerpoHa?22:38, 2. september 2025 (CEST)Odgovori
Hvala! Vsekakor velja podpreti idejo povezovanja podatkov med Wikipodati in COBISS-om. Dodal bi še, da bo glede tehničnih vidikov verjetno boljši kontakt kot NUK, ki se ga omenja v poročilu, kar neposrednoIZUM. --Miha10:07, 30. september 2025 (CEST)Odgovori
Tako, moj del poročila je sedaj napisan in vas vse lepo vabim k branju. Bila je res neverjetna izkušnja, zato res lepa hvala vsem, ki ste zame glasovali za možnost. Upam, da sem izpolnil vaša pričakovanja. Za morebitna dodatna pojasnila sem na voljo vsakomur kjerkoli, če ne online, pa na prihodnjem srečanju v živo. Ampak to seveda ni konec, sedaj se vsaj zame pravo delo šele začne. Rad bi se osredotočil predvsem na privabljanje novih mladih v našo skupnost z recimo organizacijo Wiki krožkov vsaj na moji fakulteti (bom videl kaj lahko naredim in kakšen format bi bil najboljši), všeč mi je tudi ideja, da bi zagnal(i) bolj intenzivno oglaševanje po socialnih medijih (imam dober kontakt, ki nam lahko pomaga z idejami), saj vsaj po nekaterih debatah, ki sem jih imel, to zelo pripomore k aktivnosti v recimo CEE Springu in vtisu, da Slovenska Wikipedija deluje kot organizirana celota, kar nam manjka. Imam tudi druge ideje, ampak več o tem kdaj drugič, moram narediti še malo researcha. —GeographieMan[~MSG~]11:19, 30. september 2025 (CEST)Odgovori
Sem prepričan, da lahko naredim(o) vsake toliko časa kakšno fotko (morda tudi video) s preprostim napisom/glasbo in se objavi na Instagram, Facebook,... brez budgeta. Že to je nekaj in mislim, da bi bilo koristno. —GeographieMan[~MSG~]17:34, 30. september 2025 (CEST)Odgovori
Zadnji komentar:pred 30 dnevi6 komentarjev4 osebe v pogovoru
Danes nas je (vsaj nekatere) pozdravilo obvestilo, da so tudi na tem wikiju uvedeni začasni uporabniški računi, o katerih se govori že nekaj časa. To bo izboljšalo zasebnost neprijavljenih uporabnikov, si pa lahko administratorji v nastavitvah omogočimo gumb za prikaz IP-jev, kar je včasih treba za ravnanje z vandali. Več zaenkrat namw:Trust and Safety Product/Temporary Accounts. —YerpoHa?17:38, 2. september 2025 (CEST)Odgovori
Ja to mi je jasno, da zakaj so te začasne račune sploh uvedli. Mene bolj zanima, kaj bi doprinesla uvedba obveznega predogleda urejanja pred objavo.A09|(pogovor)15:59, 26. oktober 2025 (CET)Odgovori
Neizkušene (dobronamerne) urejevalce prisili, da pred objavo pregledajo svoje urejanje (poleg tega pa je najbolj učinkovito opozorilo, če ponesreči urejaš neprijavljen – iz lastnih izkušenj:). —Upwinxp✉16:12, 26. oktober 2025 (CET)Odgovori
Zelo dober model glede tega imajo Makedonci (glejporočilo). Takoj podprem, če se prek sredstev CEE organizira nakup kakšnega skupnega brezpilotnika za fotografiranje naselij iz zraka. --Miha09:59, 15. september 2025 (CEST)Odgovori
Poleg teh 2456 naselij brez slike (na naši wiki ali v Wikipodatkih?) jih imamo še nebroj, kjer kot podobo naselja prodajamo nereprezentativno fotko ene-dveh hiš ali pa kakšne obcestne kapelice. Se pridružujem Mihu z mnenjem, da bi nam koristila organizirana akcija. —Upwinxp✉21:19, 21. september 2025 (CEST)Odgovori
Mogoče bi lahko za začetek naredili akcijo poslikanja vseh občinskih stavb v Sloveniji, da vidimo, koliko smo sposobni sistematično priskrbeti slike na neko temo. Recimo, 21 uporabnikov bi se zavezalo, da vsak poslika 10 stavb in imamo vseh 212 pokritih. --Janezdrilc19:23, 27. oktober 2025 (CET)Odgovori
Razumem, kam ciljaš, ampak meni bi se zdelo s tako akcijo bolj smotrno zbirati slike, ki so res za prosto rabo. Lahko bi recimo namesto občinskih stavb rekli solidne panorame naselij, ki so sedež svoje občine. Ali pa njihovih glavnih trgov. —YerpoHa?20:40, 27. oktober 2025 (CET)Odgovori
Ena stvar, ki mi pride na misel je da bi lahko v vmesnem obdobju uporabili GURS-ove ortofoto posnetke. Te so v skladu z zakonom o informacijah javnega značaja na voljo pod CC-BY 4.0 licenco (https://podatki.gov.si/dataset/ortofoto;arhiv). Zbirko se lahko odpre v spletni aplikaciji Javni vpogled ali npr. s programom QGIS ter naredi zajem zaslona. --Miha08:35, 28. oktober 2025 (CET)Odgovori
"Čeprav zakon po vzoru Bernske konvencije govori samo o uradnih besedilih, se vokviru uradnih pristojnosti pogosto objavljajo tudi druge kategorije avtorskih del kot deli uradnega besedila, njegova priloga ali samostojno (npr. urbanistični načrti v prostorskih aktih; risbe prometnih znakov; risbe državnega grba,občinskih grbov, zastav ter glasba državne himne; skice in načrti iz patentnega spisa po uradni objavi patenta). Po svojem namenu se taka dela ne razlikujejo od uradnih besedil, zato je treba šteti, da tudi zanje velja izjema od avtorskopravnega varstva."
Verjetno so bili vsi grbi objavljeni v posameznih občinskih odlokih, saj ima vsaka občina po uradni poti določene simbole in njihovo uporabo. Ali obstajajo kakšne izjeme? --Janezdrilc15:28, 30. september 2025 (CEST)Odgovori
To bi morali enega strokovnjaka za avtorsko pravo vprašati. Rahlo dvomim, da bi vsaka občina imela svoj uradni grb, pa bi samo za nekatere od teh veljalo, da so avtorsko prosti. --Janezdrilc15:47, 30. september 2025 (CEST)Odgovori
Če se prav spomnem razprave na Telegramu je to bilo že potrjeno, ampak nekaterim to žal ni preveč všeč. Žal je originalni vir dostopen le preko terminalov v NUKu.A09|(pogovor)10:44, 1. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Ključen del sem objavil v razpravo na Zbirki. Namen izjeme glede avtorskopravnega varovanja uradnih besedil in drugih kategorij uradnega značaja (kot so grbi) temelji na uvidu, da se njihovega poslanstva ne da doseči le z uradno objavo, temveč tudi z nadaljnjim za vsakogar neoviranim in poljubnim reproduciranjem. --Miha16:37, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
V mislih sem imel mnenje pravnika. Grbi se uporabljajo podobno kot blagovna znamka (torej za vsakogar neovirano in poljubno reproduciranje ni zaželeno). Drugače, v odloku je izrecno zapisano: "Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila." --TadejMpogovor18:01, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Tole se mi ne zdi ravno smiselno, folk zelo rad zamenjuje pravico lastnine in avtorske pravice. TadejM, bi se ti lotil čiščenja vseh slik artefaktov Britanskega muzeja, ker je le-ta postavil pravno-nično izjavo o avtorskih pravicah nad artefakti zavoljo "previdnostnega načela"? Močno dvomim. Zakonodaja je tu jasna, pravni konsenz pa je nasproten tvojemu početju. Poleg tega naj se tole pravno mnenje, ki je trenutno še v knjigi, ki je dostopna preko NUK terminala, objavi javno, ne da se ga skriva pred javnostjo preko raznih VRT sistemov in doda nacommons:COM:SLO.A09|(pogovor)18:08, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Zgoraj trdiš, da se grbi uporabljajo podobno kot blagovna znamka, takisto pa ti citirani 3. člen pravi "Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev." Jaz tvoj citirani odstavek razumem kot da si podjetje pridržuje pravice do sprememb videza, ne pa tudi do denarnega nadomestila, ki bi sicer prišlo s (polnimi) avtorskimi pravicami.
Sicer pa, citiraš eno naključno lokalno uredbo? In ta je zadosten utemeljen sum, da si brisal vseh 100+ grbov kolikor jih je bilo v tisti prošnji?A09|(pogovor)18:19, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Iz citiranega 3. člena odloka razberem, da si občina uporabo kot znamko pridržuje zase in je ne dovoli drugim osebam. Ničesar nisem brisal, sem pa predlagal izbris grbov, za katere ni mogoče z gotovostjo trditi, da so v javni domeni. Podoben člen je namreč v različnih odlokih. --TadejMpogovor18:25, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Znamka je druga vrsta zaščite, tako kot so tudi omejitve glede rabe slik kulturne dediščine. Bistven za diskusijo o primernosti vključitve grbov je 9. člen ZASP, ki določa da "uradna besedila" niso avtorskopravno varovana. V knjigiZakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem je obrazloženo, da to obsega tudi druge kategorije "in sicer kot del uradnega besedila, kot njegova priloga ali pa samostojno". Komentar prav tako razjasni dilemo glede reproduciranja: "V dvomu bo merodajen predvsem uradni značaj dela: uravnavanja družbenih razmerij s to kategorijo avtorskega dela se ne da doseči le z uradno objavo, temveč tudi z nadaljnjim (za vsakogar) neoviranim in poljubnim reproduciranjem." Nikjer ne piše, da mora biti vizualizacija grba objavljena v Uradnem listu, da bo grb prost avtorskih pravic. Ključen je njegov javni status!
Pri teh dilemah se je treba zavedati, da naš pravni sistem v osnovi sledi tradiciji kontinentalnega prava, ki temelji na pravnih konceptih, zato je tudi nesmiselno pričakovati, da bo natančno opredeljena prav vsaka izjema. Nadalje, zahteva po dostopnosti javnih materialov se smatra kot del svobode izražanja in je kot taka zapisana tudi v Ustavi (glejkomentar k39. členu Ustave), implementirana pa je skozi izjeme v avtorskopravni zakonodaji in Zakon o informacijah javnega značaja. --Miha09:20, 9. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Velikorat se je že tako pokazalo, da bi rabili enega strokovnjaka, izvedenca za avtorsko pravo. Problem je namreč, da med wikipedisti v vseh letih, od začetka do danes, nismo imeli niti enega pravnika, ki bi ga lahko interno "ponucali" za razčiščenje težkih vprašanj. Se mi zdi, da bi bilo v tej situaciji najbolje, če bi si skupnost izbrala enega pravnika, stacioniranega naprimer v Ljubljani, in bi potem nanj naslavljala tovrstna vprašanja. Mogoče bi bil lahko kateri od uporabnikov iz Ljubljane ali okolice v vlogi fizičnega kontakta s tem strokovnjakom. Seveda, ker te stvari niso zastonj, bi bilo treba odpreti nek tekoči račun za te namene, na katerega bi prihajali prostovoljni prispevki, v skladu s potrebami. Ampak ne verjamem, da bi šlo za neke astronomske zneske. Samo razmišljam ... --Janezdrilc19:29, 8. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Hello everyone! I am glad to inform you that as the next step in theParser Unification project, Parsoid will soon be turned on as the default article renderer on your wiki. We are gradually increasing the number of wikis using Parsoid, with the intention of making it the default wikitext parser for MediaWiki's next long-term support release. This will make our wikis more reliable and consistent for editors, readers, and tools to use, as well as making the development of future wikitext features easier.
If this disrupts your workflow, don’t worry! You can still opt out through a user preference or turn Parsoid off on the current page using the Tools submenu, as described in theExtension:ParserMigration documentation.
Zadnji komentar:pred 1 mesecem1 komentar1 oseba v pogovoru
Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljenŠtudentski Wikiklub Univerze v Ljubljani, katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.
Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.
Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.
Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete nageograf.wikigmail.com, ali pa se vpišete naseznam članov na Metawikiju, da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).
Zadnji komentar:pred 2 dnevoma42 komentarjev8 oseb v pogovoru
Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.
Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:
1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca«ipd.
2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd.Drkalpet (pogovor)14:35, 24. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).~2025-29941-36 (pogovor)18:26, 24. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva.Drkalpet (pogovor)10:53, 25. oktober 2025 (CEST)Odgovori
Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. LpDrkalpet (pogovor)11:01, 28. oktober 2025 (CET)Odgovori
Proti Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem.A09|(pogovor)18:49, 28. oktober 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LPDrkalpet (pogovor)19:30, 28. oktober 2025 (CET)Odgovori
Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimointerdisciplinarnost v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. —YerpoHa?16:57, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo.Drkalpet (pogovor)19:42, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. —YerpoHa?20:42, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve.Drkalpet (pogovor)22:04, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni.A09|(pogovor)19:31, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. LpDrkalpet (pogovor)19:51, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja.Drkalpet (pogovor)14:45, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov:,), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. —YerpoHa?17:32, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev.Drkalpet (pogovor)19:27, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo.A09|(pogovor)19:29, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov.Drkalpet (pogovor)11:05, 4. november 2025 (CET)Odgovori
SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje.A09|(pogovor)15:54, 4. november 2025 (CET)Odgovori
Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lpDrkalpet (pogovor)16:19, 4. november 2025 (CET)Odgovori
Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo?Drkalpet (pogovor)13:16, 9. november 2025 (CET)Odgovori
BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja.A09|(pogovor)13:38, 9. november 2025 (CET)Odgovori
Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):
A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI" v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli.Drkalpet (pogovor)14:55, 15. november 2025 (CET)Odgovori
Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost?Drkalpet (pogovor)11:03, 23. november 2025 (CET)Odgovori
Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanjeWikikluba. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM (Posebno:ManageMentors).
Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako«ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj«(glejKategorija:Pozdravna sporočila).
Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. (en:Wikipedia:Barnstars, hrvati imajo čisto svoj dizajn). --Pinky sl (pogovor)19:21, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen.Drkalpet (pogovor)20:11, 29. oktober 2025 (CET)Odgovori
@Pinky sl. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanskeUporabniške skupine Slovenski wikipedisti, tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktiralaWikimedia MKD za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer:). —GeographieMan[~MSG~]21:07, 31. oktober 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka.Drkalpet (pogovor)10:39, 1. november 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm.Drkalpet (pogovor)12:53, 2. november 2025 (CET)Odgovori
Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimokaj Wikipedija ni. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to.
Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO.
Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primerDrkalpet (pogovor)09:32, 30. oktober 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli.Drkalpet (pogovor)09:21, 30. oktober 2025 (CET)Odgovori
Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --Radek (pogovor)20:37, 1. november 2025 (CET)Odgovori
Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. LpDrkalpet (pogovor)13:10, 2. november 2025 (CET)Odgovori
Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist
The regionalCEE Hub is looking for aProgram Specialist to join ourstaff team!
Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!
As a Program Specialist, you will:
Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
Work closely with the CEE Hub team and community members.
This is apart-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.
Zadnji komentar:pred 2 dnevoma5 komentarjev4 osebe v pogovoru
Cat-a-lot is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in yourPreferences.
Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible onWikimedia Commons.
If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well.
Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be foundhere. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.
CEE Hub Technical Advancement Group is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.
Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XDA09|(pogovor)18:29, 18. november 2025 (CET)Odgovori
Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo.A09|(pogovor)21:47, 22. november 2025 (CET)Odgovori
.png)
