10. marec 1920 15. avgust 1920 31. oktober 1920 9. november 1921 9. november 1921 23. oktober 1924 9. november 1928 27. junij 1949 8. oktober 1920 14. januar 1948
Meddrugo svetovno vojno so bila mesta v Ameriki zatemnjena in Baade je lahko uporabljal zrcalnidaljnogled na Mt. Wilsonu do polnih zmogljivosti. V tem obdobju je študiral zvezde v središčuAndromedine galaksije. Na svoje veliko presenečenje je odkril, da najsvetlejše zvezde v središču niso belomodre, kot je predvideval, temveč starerdeče velikanke. Iz opazovanj je sklepal, da obstajata dva tipa zvezdnih populacij. Zvezde I. populacije sestavljajo mlade, vroče zvezde, II. populacijo pa stare rdeče zvezde. Spiralne rokave galaksij sestavljajo večinoma zvezde I. populacije, središčna območja galaksij inkroglaste kopice pa sestavljajo zvezde II. populacije. Še več, v območju zvezd I. populacije se nahaja velikomedzvezdnega prahu inplina in zvezde še vedno nastajajo, medtem ko je v območju zvezd II. populacije vsasnov za nastanek zvezd že porabljena.
Po koncuvojne je bil Baade premeščen naObservatorij Mt. Palomar, kjer je lahko uporabljal 5080mmHalejevzrcalni daljnogled. Tu se je lotil proučevanja zelo šibkih spremeljivk, ki jih z daljnogledom na Mt. Wilsonu ni mogel videti. Leta 1952 je odkril, da sodijo kratkoperiodičnespremenljivke, ki sta jih uporabilaHubble inHumason za določanje oddaljenostigalaksij, v I. populacijo. Odkritje je bilo izrednega pomena, ker so zvezde I. populacije dvakrat svetlejše kot zvezde II. populacije, iz česar je sklepal, da so dvakrat bolj oddaljene in da jeVesolje veliko večje, kot so sprva domnevali. Baade je ugotovil, današa Galaksija ni večja odAndromedine, kot so mislili, temveč je s svojimi 100milijardami zvezd celo manjša. Tako je izmeril pravilne razdalje galaksij, ki naj bi bile okoli dvakrat večje, kot so mislili do tedaj. TakoLeavittine in Hubblovekefeide pripadajo različnima tipoma.
Ugotovil je, da jeRakovica preostaneksupernove iz leta 1054. Odkril je tudi več optično vidnih teles, ki so jih poznali le po njihovihradijskih virih.
Odkril je dva novaasteroida s posebnimi lastnostmi. Leta 1920 je odkril 944. asteroidHidalgo s premerom okoli 24 do 48km in stirom, ki ga iz notranjega Osončja izperihelija blizuMarsovega tira pripelje vafeliju skoraj doSaturna, tako da njegov tir močno spominja nakometovo zobhodno dobo okoli 14 let. Njegov tir je zelo nagnjen protiekliptiki za okoli 43°. Verjetno ga je na tako nevsakdanji tir že davno pritegnilJupiter. Leta 1949 je na Haleovih observatorijih (sedaj observatorij Mt. Palomar) odkril1566. asteroid Ikar, s premerom okoli 1,5 (0,8) km in nagibom 23°, ki je doslej edini znani asteroid s perihelijem znotrajMerkurjevega tira in mora biti v tej točki peklensko vroč.Rotira približno v 2,5h in spada v skupinoApoloncev. V periheliju je odSonca oddaljen samo 28milijonov km. Tedaj setemperatura na njegovi površini gotovo povzpne na 500 °C. Le 200 dni kasneje je v afeliju oddaljen 295 milijonov km, daleč za najbolj oddaljeno točko Marsovega tira. Podobno se gibljeta 1862. asteroidApollo in 1221. asteroidAmor.
Baade je ostal na Mt. Palomarju do leta 1958, nakar se je vrnil v Nemčijo in postal profesor v Göttingenu.
