Voajerizem alivoyeurizem[2][3] jeparafilija, pri kateri posameznikspolno vzburjenje in sledeče zadovoljstvo doživlja ob spremljanju intimnih početij drugih, kot so denimo slačenje,spolni odnos ali druge aktivnosti, ki se jih dojema kotzasebne.[2][3][4] Oseba, ki prakticira voajerizem, se imenujevoajer.[5]
Izraz voajerizem izvira iz francoskegavoir, ki pomeni "videti". Moškemu voajerju se pogosto reče "Kukajoči Tom" (Peeping Tom); termin, ki ima svoje poreklo v legendi oLady Godivi.[6]
Ameriško psihiatrično združenje (American Psychiatric Association) je vDiagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj (DSM) voajeristične fantazije, nagone in vedenjske vzorce, ki jim oseba podleže oziroma posamezniku tovrstna vedenja povzročajo stiske, klasificirala kot parafilijo.[7] VICD-10 je stanje opisano kot motnja seksualne preference.[8] Četrta izdajaDSM voajerizem definira kot parafilijo, kjer oseba opazuje nič hudega sluteče posameznike, običajno neznance, ki so goli in v procesu slačenja ali spolne aktivnosti.[9] Diagnoze voyeurizma se ne daje ljudem, ki se ob pogledu na goloto ali spolno aktivnost zgolj vzburijo. Pri voajeristični motnji se morajo simptomi pojavljati vsaj šest mesecev, medtem ko mora biti posameznik polnoleten.[10]
Obstaja le malo akademskih raziskav, ki se posvečajo voajerizmu. Ko so leta 1976 objavili pregled, je bilo na voljo le 15 virov.[11] Voajerji se pojavljajo že precej časa. Bili so denimo pogosti v pariškihbordelih 19. stoletja, kjer so plačevali, da so lahko opazovali spolne aktivnosti, skozi za to narejene luknjice. Formalne medicinsko-forenzične prepoznave voajerji niso bili deležni vse do 1890-tih.[12]
Opozorilni znak, ki opozarja ženske na prisotnost moških voajerjev.
Družba je termin voajer uporabljala za vsakogar, ki je opazoval intimna življenja drugih, pri čemer spremljane aktivnosti niso imele vselej seksualnega konteksta.[13][14] Izraz je aktualen tudi v sodobnem času zaradi razvoja tehnologije, recimoresničnostne televizije in drugih medijev, ki ljudem omogočajo opazovanje privatnih življenj drugih.[15]
Voajerizem ima visoke ravni prevalence (pogostosti). Prvotno se je mislilo, da se voajerizem pojavlja le v majhnem deležu populacije. Prepričanje se je spremenilo, ko je ameriški psiholog in biologAlfred Kinsey ugotovil, da ima 30% moških raje koitus ob prižgani luči.[9] To vedenje se sicer ne klasificira kot voajerizem po današnjih diagnostičnih standardih, v takratnem času pa je bilo le malo razlikovanja med normalnim in patološkim vedenjem. Nadaljnje raziskave so pokazale, da je 65% moških že skrivoma opazovalo spolne aktivnosti drugih, zaradi česar je bilo predlagano, da je vedenje široko razširjeno v populaciji.[9] Študije so ugotovile tudi, da je voajerizem najpogostejše ilegalno seksualno vedenje.[16] Ista raziskava je pokazala, da je 42% moških študentov, ki niso bili nikoli obtoženi zločina, že opazovalo druge v seksualnih situacijah. Zgodnejše študije kažejo, da ima 54% moških voajeristične fantazije in 42% jih je že prakticiralo voajerizem.[17] Nacionalna švedska študija je ugotovila, da ima 7,7% populacije (obeh spolov) izkušnje voajerizma.[18] Voajerizem naj bi se dogajal kar 150-krat bolj pogosto, kot to izkazujejo policijska poročila.[18] Ista študija kaže, da obstaja visoka raven povezave med voajerji inekshibicionisti. Velik delež voajerjev izkazuje tudi določene elemente ekshibicionističnega vedenja; kar 63% voajerjev je hkrati ekshibicionistov.[18]
Umetniški prikaz dečka, ki opazuje razgaljeno dekle.
Zaradi relativne pogostosti voajerizma v družbi so ljudje, ki izkazujejo voajeristično vedenje, raznoliki. Kljub temu se pojavlja nekaj trendov, ki kažejo na posameznike, za katere je verjetneje, da bodo zašli v voajerizem. Zgodnje raziskave ugotavljajo, da so voajerji duševno bolj zdravi od posameznikov z drugimi parafilijami.[11] V primerjavi z drugimi preučevanimi skupinami je bilo manj verjetno, da bodo voajerjialkoholiki ali uživalcipsihoaktivnih drog. Novejše študije kažejo, da imajo voajerji v primerjavi s splošno populacijo pogostejše psihološke probleme, uporabljajo alkohol in mamila ter so bolj spolno motivirani. Ista raziskava poudarja, da imajo voajerji v primerjavi s splošno populacijo več spolnih partnerjev letno in so z večjo verjetnostjo imeliistospolnega partnerja.[18] Tako zgodnje kot tudi poznejše študije so pokazale, da imajo voajerji prvi spolni odnos pri višji starosti.[11][18] Po drugi strani nekateri članki ne opažajo razlike v spolni zgodovini voajerjev in preostalih.[17] Voajerji, ki niso hkrati tudi ekshibicionisti, imajo navadno višji socioekonomski status kot voajerji z ekshibicionističnim vedenjem.[18]
Podatki kažejo, da se voajerizem, kot tudi preostali tipi parafilij, pogosteje pojavlja pri moških.[18] Nasprotno so študije pokazale, da so anketirani moški in ženske z enako verjetnostjo zatrdili, da bi se hipotetično poslužili voajerističnega vedenja.[19] Le malo raziskav se posveča ženskih voajerkam. Ena izmed redkih študij je sicer obravnavala primer ženske, ki je imela tudishizofrenijo, a je zaradi tega duševnega stanja posplošitev na splošno žensko populacijo omejena.[20]
Voajerizem je bil povezan zobsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Kadar se voajerje obravnava enako kot obolele z OKM, se voajeristično vedenje umiri.[21]
Zgodovinsko so voajerizem obravnavali na različne načine. Posluževali so se denimo psihoanalize, skupinskepsihoterapije in zdravljenja s šokom; uspešnost je bila le delna.[11] Nekateri podatki kažejo, da se lahko za obravnavanje voajerjev uporablja tudipornografija. Ideja temelji na principu, da imajo države s cenzurirano pornografijo višji delež voajerjev.[22] Gledanje grafične pornografije in prebiranje pornografskih revij (recimoPlayboya) naj bi omililo voajeristično vedenje zdravljenih voajerjev.[23]
Voajerizem so psihiatri uspešno zdravili s pomočjo raznihantipsihotikov inantidepresivov. Na podatke je treba gledati z zadržkom, kajti bolniki, udeleženi v študiji, so imeli diagnosticirane tudi druge duševne probleme. Večji delež voajerjev ne potrebuje intenzivnega farmacevtskega zdravljenja.[24] Uspešno zdravljenje voajerizma so dosegli raziskovalci, ki so voajerjem predpisali zdravila, uporabljana pri bolnikih z obsesivno-kompulzivno motnjo. Zabeleženih je več uspešnih primerov, kjer so bolnike zdravili sfluoksetinom (Prozacom) in voajeristično vedenje obravnavali kotkompulzijo (vsiljeno dejanje[25]).[13][21]
Voajeristično vedenje, pri katerem voajer opazuje nesluteče posameznike, se dojema kotspolno zlorabo.[26][27][28] Kadar se voajer obsesivno posveča izbranemu posamezniku, se lahko vedenje opiše kotzalezovanje.[29]
↑Hirschfeld, M. (1938).Sexual anomalies and perversions: Physical and psychological development, diagnosis and treatment (new and revised edition). London: Encyclopaedic Press.
↑»Definition of VOYEUR«.www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 26. julija 2021.
↑13,013,1Metzl, Jonathan (2004). »From scopophilia to Survivor: A brief history of voyeurism«.Textual Practice.18 (3): 415–34.doi:10.1080/09502360410001732935.