Vinska trta (znanstveno imeVitis vinifera) spada v družinovinikovk (Vitaceae(Lindley) ali Ampelidae(Kunth)), ki ima približno 600vrst. Največje število vrst je v območjih z zmerno subtropsko in tropsko klimo in jih človek ne uporablja. Le približno 20 vrst se goji za pridelavo grozdja ali podlage. Vse pripadajoroduVitis L. Pred približno 100 leti so zanesli izAmerike vEvropotrsno uš, ki uničujekorenine vinske trte. Evropskivinogradniki se proti trtni uši borijo tako, da domače žlahtne sorte cepijo na ameriške podlage, ki pa so odporne proti trsni uši.
Domačini so v časufrancoskih provinc še vedno gojili avtohtone vrste. Med belimi vini je bila zelo priljubljena Istrskamalvazija, med drugim tudibjankera inmanarjola. Pri rdečih vrstah pa je bil v ospredju sevedarefošk, za njim pa sta sledila šemaločrnim inmarzenimom. Pri pridelavi so vsa bela vina med sebojvinificirali in tako dobiliIstrsko belo vino, v njem je bilo količinsko največ malvazije.Rdeče sorte so tudi mešali med seboj, tu pa je seveda prevladovalo kdo drugi kot refošk.Vino so prodajali predvsem v večjih mestihKoprskega primorja, kjer so jih kupovali predvsemTržačani. V začetkihdvajsetega stoletja so velik del vin prodali naKranjsko. Zaradi pomanjkanjadenarja so morali velik delež vin prodati še mladih, da bi lahko čim prej kaj zaslužili. Iz tega pa izhaja govor večine, da se refošk pije mlad, ne pastaran. Številnikletarji so prišli do tega, da je ta vrsta po nekaj letih bistveno boljša od prvotne, mlade.slovenski trg pa so v drugi polovici dvajsetega stoletja preplavila druga vina tedanjeJugoslavije. Tako je refošk, ki je po mnenju akentiranih vino, ki te najhitreje opije, tedaj zašel nekoliko bolj v ozadje, prav tako prodaja se je bistveno zmanjšala. Tu so pridelovaliplavac, več vrstmerlotov in makedonskiteran. Kakovost in njegova prodaja je tedaj padla do te mere, da so se ga celo domačini sramovali in trdili, da ne pridelujejo refoška, temveč drugesorte. Vendar so se v zadnjih desetletjih razmere ponovno obrnile v prid našim, vinomSlovenske Istre.
