Dišeča vijolica (znanstveno imeViola odorata) jetrajnica izdružinevijoličevk.
Dišeča vijolica zraste od 5 do 15 cm v višino. Izkorenike, ki se razteza nad tlemi, poganjajo dolge podzemneživice, ki se mestoma ukoreninjajo. Rastlina ima gladka stebelca, ki poganjajo v majhnih grmičkih.Listi so dolgi od 2 do 4 cm in srčaste oblike, z rastlino pa so povezani na dolgih, gladkih pecljih. Rob listov je žagasto nazobčan. Listi, ki poženejo kasneje iz živic, so večji in ledvičaste oblike.
Dišeča vijolica cveti dvakrat na leto. Njeni prvicvetovi so vijolične barve in imajo močanvonj, a niso plodni. Drugi cvetovi so majhni in imajo skoraj povsem brezbarvne venčne liste. Ti cvetovi so plodni. Prvič rastlina cveti spomladi, od marca do maja, drugič pa v avgustu.
Domovina dišeče vijolice so gozdni obronki intravnikiEvrope inAzije, od koder so rastlino kasneje zanesli tudi vSeverno Ameriko in vAvstralijo.
Cvetovi se uporabljajo pri izdelaviparfumov, zdravilna pa jekorenina rastline, ki vsebujesaponine inalkaloide. Ti pomagajo pri izkašljevanju in se uporabljajo za zdravljenje suhega kašlja. Nabiranje korenine poteka septembra in oktobra, uporablja pa se njenprevretek.
- Bohinc, P. (1983).Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Dišeča vijolica
