Vientiane (laoško ວຽງຈັນ –Viang chan, dobesedno »mestosandalovine«) jeglavno mestoLaosa in s približno 620.000 prebivalcev (po popisu leta 2015[1]) največje mesto v tej celinski državi vJugovzhodni Aziji. Stoji na zahodu države, na okljuku rekeMekong, ki je na tem mestu mejna reka sTajsko.[2]
Zaradi strateške lege na veletoku Mekong je zgodovinsko pomembno kot transportno središče, od normalizacije odnosov s Tajsko pa tudi središče mednarodne trgovine (pred tem je imelo ta status mestoPakxé na meji zVietnamom). Približno 20 km dolvodno stoji avtocestni most čez reko, odprt leta 1994. V preteklosti je gospodarstvo temeljilo na trgovanju zrižem, ki so ga pridelovali na intenzivnih plantažah v okolici, zdaj pa so v mestu prisotni tudi različni industrijski obrati. Poleg modernih upravnih, industrijskih in stanovanjskih zgradb je v Vientianu še mogoče videti tradicionalne lesene stavbe.[3] Največja znamenitost jeslavolok Patuxai, spomenik borcem za neodvisnost od Francije, ki spominja na pariškislavolok zmage, le da je okrašen s tradicionalnimi laoškimi motivi, poleg njega pa še različni budistični spomeniki.[2]
Laošani so večinsko prebivalstvo, vendar večina govori lokalne jezike, razširjena pa je tudifrancoščina. Opaznejša je šekitajska manjšina, ki se pretežno ukvarja s trgovino.[2]
45 m visokastupa Pha That Luang je eden najpomembnejših budističnih spomenikov, zgrajena je bila leta 1566 in obnovljena leta 1953[2]
Sodeč po arheoloških dokazih je Vientiane nastal kotkmersko naselje okroghinduističnega templja, kasneje pa so se na tem ozemlju naseliliLaošani in v 14. stoletju je postal pomembno administrativno središče. Po legendi, ki je izpričana v laoškemepuPhra Lam Phra Lam, pa ga je ustanovil princ Thattaradtha, po tistem, ko mu je mitološko bitje naročilo, naj prestavi naselje z zahodnega na vzhodni breg Mekonga. Mesto je leta 1563 postalo prestolnica kraljevineLan Xang. Ko se je njegov del leta 1707 odcepil kot samostojna kraljevina Vientiane, je mesto postalo prestolnica tega.[2]
Prvi Zahodnjak, ki je poročal o obisku Vientiana, je bil nizozemski trgovec Gerrit van Wuysthoff, ki je leta 1641 odpotoval izPhnom Penha po Mekongu gorvodno v iskanju priložnosti za trgovanje in razbitje monopola Portugalcev ter Špancev na tem območju. Kasneje so zaradi nedostopnosti in negostoljubnosti stiki z Evropejci za dve stoletji zamrli.[4]
Kraljevino Vientiane je medtem priključilo sosednje Siamsko kraljestvo, Siamci so leta 1872 med zatrtjem upora Laošanov mesto požgali do tal. Območje je leta 1893 postalo delFrancoske Indokine, nakar so Francozi mesto obnovili v kolonialnem slogu. Meddrugo svetovno vojno so ga okupirali Japonci, po osvoboditvi in osamosvojitvi Laosa pa je sledilo burno obdobje indržavljanska vojna, ki se je leta 1975 končala z razglasitvijo republike z Vientianom kot glavnim mestom.[2]
↑»Klimatafel von Vientiane (Viangchan) / Laos«(PDF).Baseline climate means (1961-1990) from stations all over the world (v nemščini). Deutscher Wetterdienst. Pridobljeno 23. januarja 2016.
