Vidra (znanstveno imeLutra lutra) jezver izdružinekun, ki živi tudi na področjuSlovenije.
Tasesalec temno rjave barve je povsem prilagojen življenju vvodi. Zraste povprečno 90cm v dolžino, izjemoma tudi preko enegametra, plečna višina pa doseže okoli 30 cm. Odrasla žival tehta povprečno okoli 10kg. Žival je izjemnohidrodinamično oblikovana, saj večino časa preživi v vodi, kjer lovi svoj glavniplen -ribe. Pri plavanju si pomaga z močnimrepom, s katerim se poganja skozi vodo in, ki predstavlja polovico vidrine skupne dolžine. Poleg rib so njena hrana tudi manjši sesalci indvoživke, pa tudi rastlinska hrana. Vidre so pretežno nočne živali, zato jih v naravi le redko opazimo tudi tam, kjer sicer ta ogrožena živalska vrsta živi.
Vidro najdemo v čistihvodotokih injezerih, ki imajo razčlenjenoobalo, ki nudi dovolj kritja ter poraščenih bregovih. V evropi jo je najti skoraj povsod, izumrla naj bi le vŠvici,Liechtensteinu in naNizozemskem. V Sloveniji naj bi živelo okoli 120 vider, najdemo pa jih predvsem naGoričkem inŠtajerskem ter ponekod naDolenjskem,Notranjskem in Gorenjskem.
Po naravi so vidre samotarske živali, ki se srečujejo le obparjenju, točno obdobje v katerem parjenje poteka pa do danes še ni ugotovljeno. Tako strokovnjaki predvidevajo, da je obdobje parjenja odvisno od starosti živali. Parjenje poteka v plitvi vodi,brejost samice pa traja okoli dva meseca.Samica povrže med dva in petmladičev, ki jih v t. i.vidrini vzgaja sama, brlog pa zapustijo po 8 do 10tednih.
Vidro so sprva preganjali zaradi škode, ki jo je povzročalaribičem, kasneje pa so jo lovili zaradi njenega gostegakrzna, ki je postalostatusni simbol. Zaradi pretiranega izlova in človekovega poseganja v njeno naravno okolje pa je postala vidra ena najbolj ogroženih vrst sesalcev vEvropi. Dodatno jo ogrožajo regulacije vodnih tokov, hidromelioracije ter odstranjevanje obrežnega rastlinstva. Intenzivnokmetijstvo, organske in industrijske odplake pa onesnažujejo vodo in zastrupljajo njeno hrano.
Danes je vidra strogo zaščitena živalska vrsta v 24 evropskih državah, ponekod pa so začeli vidre celo umetno vzrejati in jih vračati v njihovo naravno okolje.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Vidra
