- Za naselje v občini Trebnje glejBenečija, Trebnje.
- Izraz Benečija se uporablja tudi zaBeneško Slovenijo, v Italiji pa tudi zaJulijsko Krajino (Venezia Giulia) oz. za kraje, ki jih je po Rapalski pogodbi dobila Italija od nekdanje Avstroogrske monarhije, katere manjši del (tržaška in goriška pokrajina) je po 2. svetovni vojni ostala v Italiji.
- Skupni italijansk izrazTriveneto (Tri Benečije) se uporablja za tri italijanske dežele: Benečijo (Veneto),Furlanijo - Julijsko krajino (Friuli Venezia Giulia) inJužno Tirolsko (Trentino - Alto Adige).
Benečija (vitalijanskem izvirnikuVeneto [vèneto],beneškoVèneto), je ena od dvajsetihdežel, ki sestavljajoItalijo. Naseveru meji zAvstrijo, nazahodu z deželamaTrentinsko - Zgornje Poadižje inLombardija, najugu zEmilijo - Romanjo in navzhodu sFurlanijo - Julijsko krajino inJadranskim morjem. Deli se na šestpokrajin –Belluno,Padova,Rovigo,Treviso,Verona inVicenza – ter nametropolitansko mesto Benetke. V deželo spadajo tudi otokiBeneške lagune.
Ozemlje dežele Benečije jeravninsko (56 %),gorato (30 %) in delnogričevnato (14 %). Najvišji vrhovi soMarmolada (3342 m), Tofane (3244 m),Civetta (3220 m) inPelmo (3169 m). Gričevje prištevamo k Predalpam. Najvažnejšereke soPad (spodnji tok),Adiža,Brenta,Piava, Livenza in Tagliamento/Tilment. Kot vsa severnaPadska nižina nasploh, se ravninski predeli razlikujejo med visoko in nizko ravnino (alta inbassa pianura), in sicer glede nanadmorsko višino, ki opredeljuje dve popolnoma različni ozemlji. Višji predeli so aluvialnega (naplavinskega) značaja in torej močno prepustni:padavine pronicajo globoko v teren do neprepustnihglinenih plasti, ki sestavljajo dno Padske nižine in nizko ravnino ob reki. Na stičišču naplavinskega z glinastim terenom, podzemni tokovi pridejo na plano kotkraški izviri in zaradi majhnega padca ustvarjajomokrišča in posebno rodovitna zemljišča. Med reko Adižo,delto reke Pad in obmorskimilagunami se razprostiraPolesine. Zaradi preobilice vode sta obe ozemlji, nizka ravnina in Polesine, prepredeni z odtočnimi kanali. Polesine je bil velikokrat poplavljen;poplava leta1951 je zahtevala 84 življenj, tista iz leta1966 pa je odnesla v morje precejšnje ozemlje komaj pridobljenihpolderjev. Delta reke Pad in lagune se stalno spreminjajo: v obdobju 125 let se je jadranska obala umaknila pred rečnimi naplavinami za 82 km².
Podnebje se od enega območja do drugega močno spreminja: na ravnicah je celinsko (kontinentalno borealno podnebje poKöppnovi podnebni klasifikaciji), ob jadranski obali je milejše; okoli Gardskega jezera in v hribovitih predelih. Nižine so pozimi pogosto prekrite z gostoeglo; padavine, ki so redke – 750 mm na leto – blizu reke Pad, a so na višjih nadmorskih višinah bolj obilne – od 750 do 1100 mm na leto; najvišje vrednosti – do 3200 mm na leto – so zabeležene v predalpah Bellunese, blizu gore Pasubio in na planoti Asiago.
Vkameni dobi je v teh krajih bivalo pleme Euganei, ki so ga v12. ali11. stoletju pr. n. št. delno asimiliraliSevernojadranski Veneti, ki so dali deželi ime.ZgodovinarTit Livij začenja svojoZgodovino Rima zlegendo o ubežnikih izTroje,Enetih, ki so pristali na severni jadranski obali, pregnali Euganijce v notranjost in poselili deželo doAlp. Sicer teorija omaloazijskem izvoru Venetov ni bila povsem sprejeta ne vantiki ne v sodobnih časih, a dejansko so se Veneti takrat priselili in se prilagodili razmeram. Sklepali so vojaška zavezništva intrgovske sporazume zRimljani, ki zato niso ustanavljalikolonij na njihovem ozemlju, pač pa onstran njihovihmeja (Oglej). Po propaducesarstva so Veneti prav tako miroljubno živeli podbizantinsko oblastjo, ki je bila sicer skoraj samo formalna. Ko so med6. in8. stoletjem zasedli deželoLangobardi, se je ljudstvo pred njimi umaknilo v laguno, to je naotoke. Leta697 je bizantinskiezarh, ki je bil še vedno formalna oblast dežele, povzdignil otočane vkneževinoVenetia maritima, to je obmorska dežela Venetov. To je bil nastanekBenetk in bodočeBeneške republike.
Ostali del današnje dežele Benečije je bil do9. stoletja v rokah Langobardov, nakar je prišel podFranke. V zgodnjem12. stoletju so začele nastajatikomune tudi v teh krajih,Verona leta1135 inPadova leta1138. V13. stoletju so se komune postopoma spremenile vsinjorije. Beneška republika, čeprav na višku svoje moči, ni posegala v spore med mestnimi državicami in se ni širila v notranjost dežele. Šele okoli leta1400 so se ji začela spontano priključevati razna mesta. Po dolgoletni vojni med Beneško republiko infrancosko-habsburško-papeškoCambraisko koalicijo (1509–1530) je v deželi zavladal mir, ki je trajal vse do leta1797. Takrat je Benečijo zavzelNapoleon, nato je pripadlaAvstriji in leta1866 jo jedunajska mirovna pogodba dodelilaKraljevini Italiji.
Pozedinjenju v Italijo se je veliko Benečanov izselilo vJužno Ameriko, kar je negativno vplivalo nagospodarstvo, ki je šele podrugi svetovni vojni doživelo izreden razvoj.Kmetijstvo, ki je še vedno pomemben vir dohodkov, se je popolnoma mehaniziralo. Glavni pridelki sopšenica,koruza,sadje inpovrtnine;živinoreja se bavi predvsem zgovedom,prašiči inperutnino. Posebno na jugovzhodnih predelih dežele je veliko manjših, a zelo solidnih obratovživilske intekstilne industrije. Posebej je treba omenitiindustrijo obutve inpohištva. Danes je Benečija zaLombardijo druga najbogatejša dežela v Italiji.
Razen italijanščine se v deželi Benečiji govorijo tudi drugijeziki:beneščina,nemščina,furlanščina,ladinščina,slovenščina incimbrijščina.
Cimbrijščina, ali jezik ljudstvaCimbrov, jegermanskega izvora. Danes ga govori manjšina okoli 1000 govorcev v severni Benečiji in vpokrajini Trento, kjer je zaščiten. Ladinščino govori v Benečiji in pokrajini Trento skupno okoli 30.000 ljudi, zato je zaščitena v obeh deželah. Furlanščina, ki je splošni jezik vFurlaniji, se govori tudi na ozemljuPortogruara v Benečiji. Nemško govori veliko ljudi posebno v severnih predelih dežele, a niso povezani v kulturne skupnosti.
Posebno pozornost zasluži moderna beneščina, ki jo domačini imenujejoveneto in ki izhaja iz latinščine, ki so jo prevzeli prvotniVeneti. Benečani se sklicujejo na zgodovinsko neprekinjenost jezika in na njegovo današnjo splošno razširjenost, zato zahtevajo državno in mednarodno priznanje in zaščito. Pri tem zahtevajo upoštevanje dejstva, da so v italijanskiustavi Benečani imenovaninarod, edini polegSardincev. Deželni svet je leta2007 odobrilzakon, s katerim bi beneščina postala uradni jezik v deželi, enakopraven z italijanskim.
V Benečiji je jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, podkraljevino Italijo, niso bili deležni šolanja v slovenščini. V Benečiji tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola vŠpetru, ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Drugo | |
|---|
