| Velika plamenka | |
|---|---|
 | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Actinopterygii (žarkoplavutarice) |
| Red: | Scorpaeniformes (bodike) |
| Družina: | Scorpaenidae (bodike) |
| Poddružina: | |
| Rod: | |
| Vrsta: | P. volitans |
| Dvočlensko ime | |
| Pterois volitans | |
| Sinonimi | |
Brachirus zebra(Quoy and Gaimard, 1825) | |
Velika plamenka alinavadna plamenka (znanstveno imePterois volitans) je strupenariba izdružinebodik (Scorpaenidae). Prebiva vIndijskem inPacifiškem oceanu, v zadnjem času pa tudi ob vzhodni obaliZDA. Je priljubljenaakvarijska riba.
Proti človeku načeloma ni napadalna, kljub temu pa lahko pride do nenamernih vbodov, npr. zaradi dotikanja iz radovednosti. Po vbodu se v večini primerov pojavi le huda bolečina, ki lahko traja nekaj dni. Kljub temu, da obstajajo dokumentirani primeri smrti, so te v resnici zelo redke.[1]
Po telesu ribe potekajo izmenjujoče se rdeče ali zlato rjave in bele oz. rumenkaste črte. Imajo 14 dolgih nezdruženih pahljačastih prsnihplavuti na vsaki strani, 13 dolgih, med seboj ločenih, hrbtnih bodic oz. trnov, s čimer se ločijo od drugih bodik, ki imajo le 12 bodic, ter 6-7 nezdruženih plavuti na zadnjiku s tremi bodicami. Bodice in konice plavuti so strupene,toksin pa proizvajajo posebnežleze, ki se nahajajo v koži blizu bodic.
Značilni so tudi mesnati izrastki okoli ustnih kotov inočeh, koščeni greben, ki poteka po licu, ter par dolgih izrastkov nad očmi, podobnimlovkam. V dolžino običajno zrastejo okoli 15–30 cm, največ do 38 cm. Najdaljša življenjska doba znaša okoli 10 let.[2]
Velike plamenke prebivajo vIndijskem inPacifiškem oceanu, natančneje v zahodnem Pacifiku od jugaJaponske inJužne Koreje do vzhodne obaleAvstralije,Indonezije,Mikronezije inFrancoske Polinezije, ter v južnem Pacifiku odZahodne Avstralije doPitcairnovih otokov. V zadnjem času prebivajo tudi ob vzhodni obaliZDA, odFloride doNew Yorka. Naseljujejokontinentalne police,lagune ter druge priobalne vode in vode blizupristanišč pri globini od 2-50 m.[2]
Dejavne so bolj ponoči, ko se premikajo med skalami inkoralami, podnevi pa se skrivajo v raznih luknjah in špranjah. Strupene bodice izrabljajo bodisi za pomoč pri onesposabljanju plena bodisi za obrambo pred plenilci. Samci so agresivnejši od samic, še posebej v časuparjenja. Samec, ki dvori samicam, se v primeru pojava vsiljivega samca približa slednjemu in ga sprva začne opozarjati s široko razprtimi bodicami, ki jih usmeri proti vsiljivcu in plavutmi ter posebnimi gibi, poleg tega pa postane temnejše barve. V skrajnem primeru postane izjemno agresiven in se zaplete v spopad z vsiljivcem, kar lahko vodi do poškodb obeh udeležencev. Potemnitev agresivnejšega samca velja tudi v primeru normalnega iskanja plena.Presnova (metabolizem) v zgodnjem življenju je usmerjena predvsem v čim hitrejšo in večjo rast zaradi boljših možnosti pri izogibanju napadov večjih plenilcev in parjenju.
Navkljub temu, da je velika plamenkatropski organizem, ima riba dokaj širokotemperaturno toleranco, in sicer znaša najnižja temperatura, pri kateri še lahko preživi, 10ºC, najnižja temperatura, pri kateri se preneha prehranjevati, pa 16 °C. Je morska riba, čeprav lahko prebiva v lagunah. Razponslanosti, pri kateri riba prebiva, se giblje med 30 in 36 ‰.
V ekološkem smislu sodijo velike plamenke na vrhprehranjevalnih verig v okoljih, kot sokoralni grebeni. Prehranjujejo se večinoma z manjšimi ribami innevretenčarji, kot sopostranice,enakonožci ter drugiraki. Odrasli osebek poje letno 8,2-krat več hrane od lastne telesne mase.
Lovijo predvsem ob sončnem zahodu, saj je aktivnost organizmov v koralnih grebenih takrat največja, riba pa s tem prihrani energijo, ki bi jo sicer porabila pri iskanju zakritega plena. Pri lovu se giblje počasi proti plenu, pri čemer preprečuje vzbujanje pozornosti ostalih organizmov s pomočjo gibanja z razprtimi prsnih plavutmi in relativno kamuflažnega vzorca barv nakoži. Napad je tako hiter, da ostale ribe v skupini včasih ne zaznajo tega, kar daje plamenki še več priložnosti za napad in s tem več hrane.
Velika plamenka je ena izmed najpopularnejših okrasnih morskih organizmov vakvarijih, kar je po vsej verjetnosti vzrok za naselitev ribe v vodah vzhodne obale ZDA. Prvi dokumentirani izpust rib se je zgodil avgusta leta 1992 zaradi uničenja velikega privatnega akvarija vBiscayne Bayu na jugu Floride med divjanjemorkana Andrew. S tem je torej velika plamenka postala prva pacifiška morska riba, ki se je naselila vAtlantskem oceanu.[3]
Posledice naselitve tujerodne ribe so relativno velike, saj se v priobalnih vodah nahaja veliko ugodnega plena, poleg tega pa za ta plen tekmujejo z drugimi plenilskimi vrstami rib, s čimer so se torej spremenila razmerja v prehranjevalnih verigah. V odnosu do človeka riba sicer ni agresivna, kljub temu pa lahko pride do nenamernega vboda (npr. zaradi dotikanja iz radovednosti), zaradi česar so ogroženi predvsemribiči ter potapljači.
Velika plamenka trenutno ni ogrožena vrsta ribe, kljub temu pa lahko zaradionesnaževanja koralnih grebenov in s tem pogina mnogih rib in rakov, ki predstavljajo hrano, postanepotencialno ogrožena vrsta ali celoranljiva vrsta.
Razmnoževanje je spolno in zajema zunanjooploditevjajčec ter zapleten proces parjenja. V splošnem so samotarji, vendar se v sezonidrstenja samci in samice združijo v skupine od 3 do 8 rib. Drstenje se začne tik pred sončnim zahodom. Samci s pomočjo zapletenega premikanja bodic in plavuti dvorijo samicam, ki nato izločijo v vodo (tj. v pelagično okolje) s sluzjo obdanih 2.000–15.000 jajčec, kjer jih oplodi samec. Okoljnimikroorganizmi razgradijo sluz, zaradi česar se jajčeca sprostijo.Histološke raziskavejajčnikov inmod nakazujejo na to, da poteka proces parjenja zgodaj v letu.
Razvoj zarodka v jajčecih je razviden v roku 12 ur po oploditvi, po 36 urah pa se izvalijoličinke, velike od 10–12 mm. Slednje postanejo po dveh ali treh dneh po izvalitvi sposobne preživetja, prehranjujejo pa se zmigetalkarji in drugimzooplanktonom.Preobrazba v odrasli organizem traja od 20–40 dni.
Vsaka bodica velike plamenke je povezana s parom posebnih žlez, ki proizvajajotoksin, pokriva pa jo ohlapnointegument. Med vbodom je slednji potisnjen po bodici navzdol, s čimer pritisne na žleze, ki se nahajajo v bazi bodice. Pri tem je toksin iztisnjen in poteka po špranjah v bodici do rane, podobno kot priskatih. Prsne bodice so nestrupene.[1] Bodice so strupene zaradi prisotnostiacetilholina tertoksina v obliki na toploto občutljivebeljakovine, ki vpliva naživčnomišični prenos.[4]
Po vbodu se pojavi huda bolečina na mestu vboda, ki se lahko razširi na celoten ud in območnebezgavke ter lahko traja več dni. Okoli vsakega mesta vboda je vidno modro obarvanocianotično tkivo. Na prizadetem udu se lahko pojavijo se lahko tudioteklina (edem),rdečina (eritem), povišana temperatura,flegmona (difuzno gnojno vnetje intersticijskega veziva) terhipestezija (zmanjšana občutljivost). Pri nekaterih bolnikih so bili opisani sistemski učinki, kot so slabost,dispneja (občutek oteženega dihanja) in zmanjšankrvni pritisk (hipotenzija).[1]
Resnost zastrupitve je odvisna od mnogih dejavnikov, med drugim od števila vbodov ter starosti in splošnega zdravstvenega stanja zastrupljenega.[1]
V splošnem vključuje zdravljenje oskrbo rane (odstranjenje bodic, ustavitevkrvavitve), lajšanje bolečin z dajanjemanalgetikov ter podporno zdravljenje pri resnejših zastrupitvah (npr. umetno predihovanje pri oslabitvi dihanja). Raziskave so pokazale, da imaprotistrup (antidot) proti toksinuveščeca delni učinek na toksin velike plamenke, vendar se ga navadno ne daje.[5]
Pri ranah navadno ne pride do sekundarnih zapletov, kot sookužbe. Kljub temu, da obstajajo dokumentirani primeri smrtnih primerov, so ti v resnici zelo redki.[1]
Razen nenamernih vbodov in s tem zastrupitve ima velika plamenka predvsem pozitiven pomen, saj je ena izmed najpopularnejših akvarijskih rib.
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
