Vazodilatátor, tudivazodilátor je snov aliučinkovina, ki širižile oziroma povzroči relaksacijogladkih mišičnih celic v steni žil, poveča pretok krvi skozi žile in znižaarterijski krvni tlak.[1][2]
Pomembna endogena (telesu lastna) vazodilatatorja stadušikov oksid (NO) inprostaciklin (PGI2), v zadnjem času pa vse večji pomen pripisujejo endotelijskemu hiperpolarizirajočemu dejavniku (EDHF), katerega kemijska zgradba in vloga pri človeku še nista pojasnjeni.[3]
Vazodilatorne učinke izražajo različne skupine učinkovin:[4][5]
Vazodilatatorji povzročijo dilatacijo (širjenje) žil z različnimi mehanizmi. Določeni vazodilatatorji povzročijo dilatacijo zlastivenskega žilja (na primernitrati), drugi učinkoviteje delujejo naarterije (na primer zaviralci kalcijevih kanalčkov,dihidralazin, zaviralci endotelinskih receptorjev), nekatere skupine vazodilatatorjev pa delujejo na obe skupini žilja (zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima, zaviralci angiotenzinskega receptorja II, zaviralci renina, zaviralci α1, natrijev nitroprusid). Z vensko vazodilatacijo se zmanjša pritok krvi v srce in s tem se znižautripni volumen srca, z arterijsko vazodilatacijo pa se zmanjša upor v arterijskih žilah; oboje posledično vodi v padec krvnega tlaka.[4]
Vazodilatatorji se uporabljajo pri različnih bolezenskih stanjih:[6]
