| Vadi El Hudi | |
|---|---|
| Lokacija | Guvernat Minya, Egipt |
| Regija | Gornji Egipt |
| Koordinati | 23°57′41.5″N33°07′52.8″E / 23.961528°N 33.131333°E /23.961528; 33.131333 |
| Tip | rudnikiametista inzlata |
Vadi el-Hudi je suho rečno korito vVzhodni puščavi vGornjem Egiptu, kjer so bili staroveški rudnikiametista. V Egiptu je bil ametist izredno cenjen poldrag kamen. Vadi El Hudi ima zaradi številnih skalnih napisov instel, predvsem izSrednjega kraljestva, tudi velik arheološki pomen. Vadi se konča v doliniNila nekaj kilometrov severno odAsuana. Orientiran je v smeri sever-jug. Rudniki ametista so bili približno 20 km jugovzhodno od Asuana.[1]
Najstarejši datirani napisi v Vadi El Hudiju pripadajo faraonuMentuhotepu IV. izEnajste dinastije, ki je vladal okoli leta 2000 pr. n. št. Pet besedil, datiranih v prvo leto njegovega vladanja, jasno poroča, da je cilj odprave pridobivanje ametista.[2] Drugi napisi so iz obdobja faraonaSenusreta I. izDvanajste dinastije. Eden od njih omenja vezirja Intefikerja, drugi pa velikega spremljevalca Hora.[3] Na napisih so dokazane tudi odprave faraonovAmenemheta II.,Senusreta III. inAmenemheta III. iz Dvanajste dinastije.[4] Zadnji faraon iz Dvanajste dinastije, ki je poslal odpravo v Vadi El Hudi, je bilAmenemhet IV.[5] Nekaj napisov dokazuje tudi od odpravo v šestem letu vladavine faraonaSobekhotepa IV. izTrinajste dinastije.[6] Na napisih je pogosto omenjena boginjaHator –gospa ametista.
V drugih obdobjih egipčanske zgodovine in vrimskem obdobju so v Vadi El Hudiju rudarili tudi druge dobrine, vključno zzlatom.[7]
Arheološke inepigrafske raziskave v Vadi El Hudiju so se nadaljevale leta 2104. Vodila jih je Kate Liszka s podporo Princeton University in California State University, San Bernardino.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
