Človeški seč je običajno rumenkasta tekočina. Številne bolezni se odražajo na videzu, količini in sestavi seča, zato jeanaliza seča pomembnadiagnostična metoda.
Naravno izločanje seča imenujemomokrenje oziroma uriniranje.
Seč nastaja v ledvicah prifiltracijikrvne plazme izglomerulnih kapilar vBowmanovo kapsulo, ki poteka v ledvičnih telescih; pri tem nastane primarni seč ali ultrafiltrat. Filtrirati se v normalnih razmerah more levoda in molekule s polmerom manjšim od 4,4 nanometra (leioni in manjšebeljakovinske molekule). Primarni seč odteka nato v ledvične cevke (tubule)nefrona. V primarnem seču so prisotne tudi snovi, ki so za telo pomembne in ni smotrno, da bi se izločile (na primerglukoza,aminokisline inelektroliti). Odrasel človek dnevno proizvede okoli 180 litrov primarnega seča, izloči pa ga le okoli 1,5 litra; velika večina primarnega seča se reabsorbira.
V sistemu ledvičnih tubulov, Henlejevih zank in zbiralc se za telo pomembne snovi reabsorbirajo, reabsorbira se pa tudi okoli 99 % vode. Seč, ki priteče iz zbiralc v ledvični meh, se imenuje sekundarni seč in tega v bistvu izločimo z uriniranjem. Sečni mehur je pomemben za zbiranje in zadrževanje seča, ki ga nato zavedno izločimo.
Proces nastajanja in izločanja seča v ledvicah imenujemodiureza. Na diurezo lahko vplivamo zzdravili. Takšna zdravila sodiuretiki , ki zvišajo prostornino izločenega seča in posledično znižajo prostorninokrvi. Uporabljajo se pri ledvičnih in srčnih boleznih, saj zmanjšajo obremenitevobtočil. Diuretično učinkujeta tudi na primeretanol inkofein, saj znižata izločanjeantidiuretskega hormona izhipotalamusa.
Če prostornina dnevno izločenega seča preseže 1,5 l, govorimo opoliuriji, če pa je izločanje seča zmanjšano, pa ooliguriji (manj od 400 ml) oziromaanuriji (manj od 100 ml).
