Ubuntu (vzulujščini in jezikuxsosačloveškost) je prosto dostopnadistribucijaLinuxa, ki temelji na distribucijiDebian. Sponzorira jo družbaCanonical Ltd, ki je v lastiMarka Shuttlewortha. Ime distribucije izvira iz južnoafriške humanistične filozofijeubuntu, ki v splošnem pravi: »Sem kar sem zaradi tega, kar smo vsi.«Od Debiana se razlikuje v tem, da nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu. Cilj Ubuntuja je, da s pomočjoprostega programja, ponudi uporabniku stabilen in sodobenoperacijski sistem. Okrog Ubuntuja je tudi dobro razvita in številčna skupnost, vključujoč tudiforume.
Kubuntu,Xubuntu, Lubuntu inUbuntu MATE so uradni podprojekti projekta Ubuntu; prvi namestonamizja GNOME uporabljaKDE, drugiXFCE, tretjiLXDE, četrti paMATE.Edubuntu je tudi uradni podprojekt, ki je zasnovan zašolsko okolje in naj bi bil primeren tudi zaotroke, da bi ga uporabljali doma. Za druge projekte si oglej razdelekOstali projekti.
Ubuntu je prvič izšel20. oktobra2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizjaGNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporabljaprosto programje kjerkoli je to možno.
Trenutno razvoj Ubuntuja sponzorira Canonical Ltd.1. julija2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovilaFundacijo UbuntuArhivirano 2007-02-04 naWayback Machine. in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namenfundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.
Maja 2007 je podjetjeDell, zaradi številnih prošenj njihovih uporabnikov, na svoje izdelke začelo nameščati distribucijoLinuxaUbuntu Feisty Fawn.
Do različice 10.10 je Ubuntu kot privzeto namizno okolje uporabljal GNOME, od različice 10.10 do 17.10 LTS, je pa uporabljal lastno (na GNOME-u temeljoče) namizno okolje,Unity. V različici 18.04 LTS, je pa ponovno kot privzeto namizno okolje GNOME.
Vsaka različica Ubuntuja ima številčno oznako, ki je sestavljena iz leta in meseca izdaje ter kodno ime. Vsaka četrta različica nosi dodatno oznako LTS|Long Term Support, kar pomeni, da so izdaje podprte za daljši čas kot ostale. Nekdaj je to pomenilo, da je imela strežniška različica pet let podpore, namizna različica pa tri leta, namesto običajnih 18 mesecev. V zadnjih letih pa imata tako namizna kot strežniška različica LTS izdaje pet let podpore, namesto običajnih devetih mesecev.
Ubuntu 6.06 LTS z odprtima programoma Firefox in Synaptic
Ubuntu je osredotočen na uporabnost, kar med drugim vključuje tudi orodjesudo za administrativna opravila in APT (Advanced Packaging Tool), ki omogoča enostavno nameščanje nove programske opreme. Poudarjena je tudi dostopnost ter internacionalizacija - da bi dosegel čim več ljudi, je preveden v številne jezike, tudi vslovenščino. Od različice 5.04 naprej je privzeti nabor znakovUTF-8.
Na spletni strani Ubuntuja je možno naročiti brezplačnozgoščenko z Ubuntujem, kar je tudi del prepričanja, da ima vsak človek pravico do brezplačneprogramske opreme (sicer pa je možno s strani prenestisliko zgoščenke). Nadalje je na strani tudi poudarjeno, da bi programska oprema morala biti na voljo ljudem v njihovem lokalnem jeziku, ne glede na pomanjkljivosti ter da bi ljudje morali imeti svobodo do prilagajanja in spreminjanja programske opreme, kakorkoli jim ustreza.
Ubuntu je namenjen takonamizni rabi kotstrežnikom. Trenutna različica podpira arhitekturix86 inx86-64 do različice 6.10 pa je bil podprt tudiPowerPC procesor, ki poganja starejše Applove računalnike. Ubuntu vsebuje več kot 23000 programov, vendar pa namestitveni program osnovne namizne različice zasede eno t. i.živo zgoščenko, na kateri so polegjedra Linuxa in grafičnega namizja Unity tudi različni vsakdanji programi odurejevalnikov besedil (LibreOffice), pa vse do internetnih orodij, kot sobrskalnik (Firefox), programi zaelektronsko pošto (Mozilla Thunderbird) iniger.
Namestitev namizne različice sistema Ubuntu poteka v grafičnem načinu. Namestitveni program se imenuje Ubiquity (prej Espresso) in je vključen na živo zgoščenko, ki je namenjena preizkusu sistema brez namestitve natrdi disk. Če se uporabnik odloči, da bo Ubuntu namestil na računalnik, lahko na namizju dvoklikne ikono za namestitev. Ta je enostavna in je sestavljena iz sedmih korakov. Med namestitvijo uporabnik izberejezik, v katerem bo potekala namestitev in ki postane tudi privzeti sistemski jezik,časovni pas (lokacijo), razporeditev tipk natipkovnici (namestitveni program samodejno izbere razporeditev tipk glede na to, kateri jezik je bil izbran, vendar je mogoče izbrati tudi druge razporeditve tipk), urediparticije ter izbere priklopne točke, kamor sistem priklopi ostale datotečne sisteme.
Namestitev strežniške različice pa še vedno poteka v tekstovnem načinu, v katerem v nekaj korakih uporabnik izbere podobne možnosti kot pri namestitvi s pomočjo Ubiquityja. Po končani namestitvi strežniške različice je samodejno nameščenLAMP (Linux,Apache,MySQL inPHP), kar uporabniku olajša delo in zmanjša možnost, da bi neizkušen uporabnik z napačnimi nastavitvami ogrozil sistem.
Pri Ubuntuju je vse programje razdeljeno v 4 sekcije (imenovane komponente), ki odražajo razlike v licenci programov in podpori, ki je na voljo. Paketi so v komponente razdeljeni tako kot je prikazano v spodnji tabeli:
Prosto programje
Ne-prosto programje
Podprto
Main
Restricted
Nepodprto
Universe
Multiverse
S prostim programjem je tukaj mišljeno le tisto programje, ki zadosti licenčnim kriterijem Ubuntuja, tj. da je izdano pod licenco GNU GPL (GNU General Public Licence) oz. pod licenco kompatibilno z GPL.
Ne-prosto programje povečini ni podprto (Multiverse), vendar pa obstajajo podprte izjeme (Restricted), kot so gonilniki za razne naprave, brez katerih sistem ne bi mogel normalno delovati. Podpora za pakete v komponenti Restricted je sicer bolj omejena kot podpora paketom v komponenti Main, saj avtorji nimajo dostopa do izvorne kode paketov.
Namen te razdelitve je, da bi komponenti Main in Restricted vsebovali vse potrebno programje za splošno uporabo Linuxa. Alternativni programi za ista opravila in specializirani programi pa so v komponentah Universe in Multiverse.
