| Tverska ulica | |
|---|---|
| Тверская улица (rusko) | |
     V smeri urnega kazalca z vrha: Pogled naDržavni zgodovinski muzej,Hotel Nacional,The Carlton (Moskva), Centralna Telegrafska stavba, Urad moskovskega župana | |
| Dolžina | 1,6 km |
| Poštna številka | 125009, 125032, 127006 |
| Lega | Moskva,Rusija Osrednji administrativni okrog Tverski rajon |
| Najbližja postaja metroja |  Ohotni rjad MajakovskaTverska Puškinska |
Tverska ulica (rusko:Тверская улица,IPA:[tvʲɪrˈskajəˈulʲɪt͡sə], Tverskaja ulica), med letoma 1935 in 1990Ulica Gorkega (ruskoулица Горького), je glavna radialna cesta vMoskvi. Cesta poteka od centralnega trgaManežna ploščad proti severozahodu v smeriSankt Peterburga doVrtnega obroča. Po njej je poimenovanTverski rajon. Cesta se nadaljuje kot Prva Tverska-Jamska ulica,Leningradski prospekt inLeningradsko šose.
Turistom govorijo, da je Tverska ulica obstajala že v 12. stoletju. Njen pomen za srednjeveško mesto je bil izjemen, saj je Moskvo povezovala z njenim večjim in pozneje glavnim rivalom,Tverom. Takrat je ulica prečkala reko Neglino. Prvi kamnit most čez Neglino je bil postavljen leta 1595.
V 17. in 18. stoletju je bila Tverska ulica center družabnega življenja. Za plemstvo je bilo življenje v tem rajonu modno.
V imperialnem obdobju je bil pomen ulice poudarjen tako, da so carji po njej prispeli s severne prestolnice v Kremelj. Ob kronanjih je bilo zgrajenih večslavolokov.
Proti koncu 19. stoletja je bila ulica rekonstruirana tako, da so se neoklasični dvorci umaknili grandioznim poslovnim stavbam v eklektični mešanici zgodovinskih slogov. Primer je eklektičniHotel Nacional (1901–1903), katerega notranjost je znamenit primer ruskegaart nouveau.
Medrusko revolucijo in dvigomstalinske arhitekture sredi 30. let 20. stoletja je ulica pridobila tri modernistične stavbe: konstruktivistično stavbo Izvestija Grigorija Barhina (1925–1927), modernistično centralno stavbo telegrafa Ivana Rerberga (1927–29) in veliko »črno kocko« Leninovega inštituta Stjepana Černišovega (1926).
Ulica je bila leta 1932 preimenovana poMaksimu Gorkem, ruskem piscu in revolucionarju, ki sta ga občudovala takoVladimir Lenin kotJosif Stalin.[1]
