Troja naj bi stala na hribu Hisarlik, 6 kilometrov odDardanel. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino sČrnim morjem), je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakalAgamemnon in jo zavzel. Troja naj bi bila prizoriščetrojanske vojne.
Nekaterizgodovinarji inarheologi menijo, da sta biliIliada in posledičnoOdiseja le izmišljeniknjiževni deli, ki pa sta temeljili na dogodkih medjonsko kolonizacijo Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehestarih Grkov prikolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močnahetitska država. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali narodno zavest med kolonizatorji.
Danes je hrib Hisarlik dal svoje ime majhni vasici v bližini ruševin, ki omogoča turistom, da obiščejo arheološko najdišče Troja, ki leži v provinci Çanakkale, približno 30 km jugozahodno od istoimenskega pokrajinskega središča v Turčiji. Najbližja vas je Tevfikiye.
Troja je tudi naslov filma, ki naj bi pripovedoval o trojanski vojni.
Starogrški zgodovinarji različno postavljajo trojansko vojno v 12., 13. ali 14. stoletje pred našim štetjem: Eratosten do 1184 pred našim štetjem, Herodot do 1250 pred našim štetjem, Duris Samos do 1334 pred našim štetjem. Sodobni arheologi povezujejo homersko Trojo z arheološko Trojo VII.[1]
V Iliadi so Ahajci ustanovili svoje taborišče v bližini izliva reke Skamander (predvidoma moderno Karamenderes)[2], kamor so potegnili svoje ladje. Mesto Troja je bila na hribu, se raztezala čez ravnico Skamander, na kateri so bile bitke med trojansko vojno. Starodavno mesto je danes približno 5 km od obale. Antično ustje Skamanderja je bilo pred približno 3000 leti na kopnem, izlival se je v zaliv in ustvarjal naravno pristanišče[3], napolnjeno z naplavinami. Nedavne geološke ugotovitve so dovolile rekonstrukcijo trojanske obale in rezultati v glavnem potrjujejo pravilnost homerske geografije Troje.[4]
↑Strabo,Geography XIII, I, 36, tr. H. L. Jones, Loeb Classical Library;Pliny,Natural History, V.33, tr. H. Rackham, W. S. Jones and D. E. Eichholz, Loeb Classical Library.
Rutter, Jeremy B. (2013).»Welcome«.Aegean Prehistoric Archaeology. Dartmouth College. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 18. julija 2012. Pridobljeno 10. avgusta 2013.
.jpg)
