Zaradi urbanistično-arhitekturne zasnove, ki sega v antično dobo, izredno ohranjene arhitekture v romansko-gotskem slogu ter stavb v beneškem slogu je zgodovinsko jedro Trogirja od leta 1997 uvrščeno naUNESCO-v seznam svetovne dediščine.
Nahaja se 25 km zahodno odSplita, vTrogirskem kanalu, na koncu Kaštelanskega zaliva.Zgodovinski center Trogirja leži na manjšemotočku med otokomČiovo inkopnim. Odkopnega ga deli ozekkanal s privezi za čolne, preko katerega sta zgrajena dva mostova, eden za cestni promet in drugi za pešce. Tretji most na severni obali povezuje središče Trogirja z delom mesta na otoku Čiovo in z ladjedelnico.
Na področju današnjega mesta so v 3. stoletju pr. n. št.grški kolonisti z otokaVisa (Issa) ustanovili naseljeTragurion, ki se je vrimski dobi imenovaloTragurium in se razvilo v pomembno pristanišče. Grško ime naselja izvira iz grških besed »tragos« in »oros« s pomenom kozlovo obrežje, podobno kot grško ime otoka Čiovo »Bua« izvira iz grške besede »voua« s pomenom čreda.
Z razvojem bližnjega mestaSolin (Salona), ki je danes skoraj predmestjeSplita, je pričel Trogir počasi zgubljati svoj pomen. Po propadurimskega imperija je prišel Trogir pod oblastBizanca. V času naseljevanjaHrvatov so se v Trogir priselili begunci iz Solina. Kljub formalnemu priznavanju bizantinske oblasti je Trogir od 9. stol. dalje plačeval davke tudi madžarskim (hrvaškim) vladarjem. Mesto je postalo v 9. stol. sedežškofije, ki je bila ukinjena leta1828. Leta 1000 jeBeneška republika priznala neodvisnost prebivalcev mesta Trogirja in od tedaj je Trogir začel trgovati z italijanskim polotokom, od koder so odtlej prihajali številni kulturni vplivi ter pobude za gospodarski napredek in izboljšave. Leta 1107 je trogirskikomuni privilegije s t.i. Trogirsko diplomo potrdil madžarsko-hrvaški kraljKoloman, ki je obljubil mestu svojo zaščito, prosto izbiro kneza (načelnika) in potrjevanja lokalnega škofa, pravico sprejema lastnih zakonov, tretjino prihodkov od prometa v pristanišču in da madžarska vojska brez dovoljenja ne bo vstopila v mesto.Leta 1123 sosaracenski pirati osvojili in skoraj popolnoma porušili Trogir. Leta 1242 se je v mesto pred mongolskimi osvajalci zatekel madžarsko-hrvaški kraljBéla IV. Po vojni med Chioggio in Benetkami je morala Chioggia preklicati svoje partnerstvo zZadrom in Trogirjem proti Benečanom, nato pa je Šibenik postal pomembno trgovsko središče, z monopolom pri trgovanju s soljo na skoraj celotnem Jadranu. Leta 1420 se je pričelo skoraj štiristoletno obdobje oblastiBeneške republike v Trogirju, med katerim je mesto (namesto izvoljenih predstavnikov iz vrst domačih plemiških rodbin) vodil v beneškem senatu potrjenipodesta s svojo mestno upravo. Okoli leta 1650 so v Trogirju odkrili edini primerek znamenitega odlomka iz Petronijevih Satir - Trimalhionove gostije (»Cena Trimalchionis«), ki je bila vzor rimske proze. Po ukinitvi Beneške republike s straniNapoleona Bonaparteja leta 1797 je Trogir (z izjemo kratkega obdobja francoske oblasti v časuIlirskih provinc) (1806-1814) prešel pod oblasthabsburške monarhije, ki je kotAvstro-ogrska razpadla leta 1918.V letih poprvi svetovni vojni je bilo mesto skupaj z večinoDalmacije sestavni delSHS in nato Kraljevine Jugoslavije. Pofašistični agresiji leta1941 in kasnejši nemškiokupaciji so Trogir 20.10.1944 osvobodilipartizani in je bil delJugoslavije do njenega razpada in razglasitve neodvisnosti Hrvaške leta 1991.
.jpg)
.jpg)
