Trockizem je politična ideologija in vejamarksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionarLev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale. Trocki se je predstavil kot ortodoksni marksist, revolucionarni marksist in boljševiškileninist, pa tudi privrženecKarla Marxa,Friedricha Engelsa in 3L:Vladimir Lenin,Karl Liebknecht,Rosa Luxemburg. Podpiral je ustanovitev avantgardne stranke proletariata, proletarskega internacionalizma in diktature proletariata (v nasprotju z "diktaturo buržoazije", za katero marksisti trdijo, da opredeljujekapitalizem), ki temelji na samoemancipaciji delavskega razreda in množičnidemokraciji. Trockisti so zelo kritični dostalinizma, saj nasprotujejo teorijiJosifa Stalina osocializmu v eni državi v prid Trockijevi teoriji permanentne revolucije. Trockisti kritizirajo tudi birokracijo in protidemokratično strujo, ki se je razvila vSovjetski zvezi pod Stalinovim vodstvom.
Vladimir Lenin in Trocki sta si kljub ideološkim sporom osebno delala in sodelovala pred londonskim kongresom socialdemokratov leta 1903 in medprvo svetovno vojno. Lenin in Trocki sta si bila ideološko in osebno blizu medrusko revolucijo in po njej, trockisti in nekateri drugi pa Trockega imenujejo njegov "sovodja".[1] Trocki je bil najpomembnejši vodjaRdeče armade neposredno po revolucionarnem obdobju. Trocki je sprva nasprotoval nekaterim vidikom leninizma, vendar je sčasoma ugotovil, da je enotnost med menjševiki in boljševiki nemogoča, in se pridružilboljševikom.[2][3] Trocki je skupaj z Leninom igral vodilno vlogo voktobrski revoluciji. Lenin je ob oceni Trockega zapisal: "Trocki je že zdavnaj dejal, da je združitev nemogoča. Trocki je to razumel in od takrat naprej ni bilo boljšega boljševika."[4]
Leta 1927 so Trockega izključili izsovjetske komunistične partije ter mu onemogočili sodelovanje v sovjetski politiki. Oktobra je bil Trocki po ukazu Stalina odstavljen z oblasti,[5] hkrati pa je bil novembra izključen iz Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Nato je bil januarja 1928 izgnan vAlma-Ato (danes Almaty), preden so ga februarja 1929 dokončno izgnali iz Sovjetske zveze. Kot vodja Četrte internacionale je Trocki v izgnanstvu še naprej nasprotoval temu, kar je imenoval degenerirano delavstvo v Sovjetski zvezi. 20. avgusta 1940 je Trockega vMexico Cityju napadelRamón Mercader, agent sovjetske tajne policijeNKVD, in naslednji dan je umrl v bolnišnici. Njegov umor je bil kmalu ugotovljen za politični atentat, ki ga je ukazal izvesti Stalin. Skoraj vsi trockisti znotraj Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so bili usmrčeni vveliki čistki 1937–1938, s čimer je bil dejansko odstranjen ves notranji vpliv Trockega v Sovjetski zvezi. Nikita Hruščov je takrat prišel na oblast kot vodja komunistične partije vUkrajinski sovjetski socialistični republiki in je podpisoval sezname drugih trockistov, ki jih je bilo treba usmrtiti. Trocki in njegovi privrženci so bili še med vso Hruščevo vladavino od leta 1956 priznani kot sovražniki Sovjetske zveze.[6]
Četrta internacionala Trockega je bila ustanovljena vfrancoski Tretji republiki leta 1938, ko so trockisti trdili, da je Kominterna ali Tretja internacionala postala nepovratno »izgubljena za stalinizem« in tako nesposobna voditi mednarodni delavski razred do politične oblasti.[7] Običajno se člane trockizma imenuje "trockisti".[8]
