Tón jezvočni pojav, ki nastane ob pravilnem inperiodičnemnihanju prožnesnovi –strune,kože aliopne,lesene alikovinske plošče alizračnega stebra.
Z nihanjem oblikujesinusnokrivuljo, tak ton oblikujejoglasbene vilice. Je osnovnoglasbeno sredstvo.Spekter tona ječrtast z eno sinusno sestavino.
Tone označujemo z imeni po sistemu črk (C, D, E, F, G, A, H, C, ...) ali ssolmizacijskimi zlogi (Do, Re, Mi, Fa, So(l), La, Ti (Si),Do,Re ...). Vsak ton je definiran z natančno določenofrekvenco (npr. a1 = 440Hz). Zaoktavo višji ton, a2, ima dvakrat višjo frekvenco, tj. 880 Hz. Kadar z igranjem enega tona na nekeminstrumentu pomagamo drugemu instrumentu, daizenači frekvenco, tj., da seuglasi, pomeni, da mu dajemointonacijo.
Ton ima samo 1 frekvenco.
Vsak ton je lahko tudi enkrat ali dvakrat zvišan, ali enkrat ali dvakrat znižan.Predznaki za zvišanje oz. znižanje tonov so vidni na klaviaturi. Imenujejo se: višaj oz. dvojni višaj in nižaj oz. dvojni nižaj. Prejšno stanje pa dobimo z vračajem oz. razvezajem.Ton uporabljamo tudi v zvezi zceli ton inpolton.
Posamezni toni pa dobijo imena:
| Navaden ali razvezan | Zvišan | Znižan | Dva krat zvišan | Dva krat znižan |
|---|---|---|---|---|
| C | Cis | Ces | Cisis | Ceses |
| D | Dis | Des | Disis | Deses |
| E | Eis | Es | Eisis | Eses |
| F | Fis | Fes | Fisis | Feses |
| G | Gis | Ges | Gisis | Geses |
| A | Ais | As | Aisis | Ases |
| H | His | Hes (B) | Hisis | Heses (Bebe) |
Zvišani toni dobijo končnico -is, oz. -isis; znižani pa -es, oz. -eses (izjema sta le E (Es, Eses) ter A (As, Asas).
Če je ton zvišan enkrat pomeni, da je zvišan za pol tona, če je pa zvišan dvakrat, pa je zvišan za cel ton. Isto velja za znižane tone.
Nenapisano pravilo je, da označujemodurovetonalitete z veliko začetnico,molove pa z malo začetnico (npr.D-dur ind-mol).
Vsak ton ima naslednje lastnosti:
