Tokonoma (床の間, toko-ni-ma[1]) ali samo toko (床)[2][3] je vgrajen vdrt prostor v sprejemni sobi tradicionalnegajaponskega domovanja, kjer so razstavljeni občudovanja vredni umetniški predmeti. Izraz bi lahko prevedli tudi kot niša alialkova.
Tokonoma se je prvič pojavil v poznemobdobju Muromači. V arhitekturnem slogušo'intega obdobja se je imenovalošiita (押板 »potisnjena deska«). Vsebuje prostor na steni, kamor se je obesil zvitek, dvignjen podij, pred katerega se je postavil nek predmet (na primer vaza za rože, svečnik ali kadilo).[4]
V niši je pogosto prikazanakaligrafija ali poslikan zvitek in aranžirano cvetjeikebana. Pojavljajo se tudibonsaji ali okraskiokimono, čeprav so bonsaje tradicionalno videli kot preumazane za tako visoko čaščen prostor.Tokonoma in njegova vsebina so bistveni elementi tradicionalnega japonskega notranjega dizajna. Beseda »toko« dobesedno pomeni »tla« ali »postelja«, »ma« pa »prostor, soba«.
Pri posedanju gostov v sobi v japonskem slogu je pobontonu najpomembnejši gost s hrbtom obrnjen proti nišitokonoma. Gre za skromnost, saj naj gostitelj ne bi preveč očitno razkazoval vsebine niše gostu, zato ga je treba posesti tako, da ne gleda proti njej.
Vstopanje v nišo je strogo prepovedano, razen med menjavanjem razstavljenega predmeta, ki mora slediti strogem bontonu.
Podij na eni strani prostora je navadno lesen, posebej pripravljen za priložnost. Lahko je navidez surovo drevesno deblo s še nedotaknjenimi vejami ali kvadratast kos drevesne srčike z zelo ravnim vzorcem. Izbira tega t. i. »toko-bašira« določa stopnjo formalnosti za nišo.[pojasni]
Predstavnosti o temiTokonoma v Wikimedijini zbirki