El Tod Tufium طود
Severovzhodna stranptolemajskegapronaosaMontujevega templja v El Todu
El Tod Geografska lokacija: Egipt
Lokacija	Guvernat Luksor, Egipt
Regija	Gornji Egipt
Koordinati	25°34′59″N32°32′1″E / 25.58306°N 32.53361°E /25.58306; 32.53361
Tip	naselje

Tod (arabsko ,طود,‎ aṭ-Ṭūd,egipčansko Djerty ali Ḏrty,starogrško Toufion,latinsko Tufium,koptsko Thouôt ali Tuot) je bil delstaroegipčanskega mesta^[1] in tempelj egipčanskega bogaMontuja.^[2] Tod stoji na vzhodnem breguNila, približno 20 km jugozahodno odLuksorja,Egipt.^[1]

Zgodovino naselja je mogoče slediti vse doStarega egipčanskega kraljestva (okoli 2686 pr. n. št.–okoli 2181 pr. n. št.). Najstarejši v Todu odkriti objekt jegranitni steber faraonaUserkafa izPete dinastije.^[2] Userkaf je naročil tudi razširitev Montujevega templja.^[3] PrisotnostEnajste dinastije dokazujejo bloki z imeni faraonovMentuhotepa II. inMentuhotepa III. PodSenusretom I. je vse stare tempeljske zgradbe nadomestil nov tempelj.^[2] PodPtolemajem VIII. je bilo zgrajenih še nekaj prizidkov.^[2]

V Todu so ob Montuju častili tudi lokalno boginjo in Montujevo ženo Iunit.^[4] Po Flindersu Petrieju je bil lokalni zavetnik bog Hemen.^[5] V okolici Toda kot deluTebaide so častili tudi egipčanskega krokodiljega boga Sebaka (Sobek).^[6][7]

7. marca smo obiskali ruševine starodavnega Tufiuma, zdaj Taouda, na desnem bregu reke (Nil), vendar v bližini arabske verige in zelo blizu Hermontisa na drugem bregu. Tukaj sta dva ali trije majhni sobi templja, naseljeni s felahi ali njihovo živino. V največjem prostoru je še vedno nekajnizkih reliefov iz katerih je razvidno, da so častili triado bogaManduja, boginjeRito in njunega sinaHarfreja, enako kot v Hermontisu, prestolnici noma, v katerega je Tufium spadal.

— Jean-François Champollion^[8]

Leta 1936 so med izkopavanji v porušenem templju našli veliko kovinskih predmetov in predmetov izlapisa lazuli. Večina kovinskih predmetov je bilo srebrnih. Večina strokovnjakov je menila, da so predmeti neznanega neegipčanskega izvora iz neznanega časovnega obdobja. Njihov slog je bil podoben slogu predmetov iz obdobja okoli 1900-1700 pr. n. št., izkopanih vKnososu naKreti.^[9] Predmeti iz Knososa so bili izdelani izgline in so morda imitirali kovino.

Štiri bakrene skrinje z zakladom in imenom faraonaAmenemheta II.^[10] je odkril F. Bisson de la Roque.^[1][11] Nekateri viri predpostavljajo, da je zaklad azijskega porekla in da je bilo nekaj predmetov izdelanih vIranu.^[12] V zakladu je tudi nekaj zlatih premetov, po poreklu izAnatolije. Po metalurški analizi srebrnih predmetov so tudi zanje prišli do enake ugotovitve.^[13][14]

Zgleda, da so predmeti v zakladu izvirali iz različnih delov sveta, kar kaže na stike Egipčanov z drugimi starimi civilizacijami.

Zlati predmeti v zakladu tehtajo 6,98 kg, srebrni pa 8,87 kg.^[15] Zaklad sta si razdelila muzejLouvre^[16] inEgipčanski muzej vKairu.

• Arheološka najdišča v Egiptu

• Predloga Webarchive z wayback linki
• Strani s čarobnimi povezavami ISBN
• Wikipedijini članki z identifikatorji BNF
• Wikipedijini članki z identifikatorji J9U