Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Tlak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tlak
Splošne oznake
p,P
Enota SIpaskal [Pa]
Zosnovnimi enotami SI1 N/m2, 1 kg/(m·s2) ali 1 J/m3
Izpeljava iz
drugih količin
p =F /A

Tlák alipritísk (oznakap ali redkejeP[1]) je kotfizikalnaintenzivnakoličina razmerje med velikostjoploskovno porazdeljene (normalne)sileFn inpovršino ploskveS, na katero ta sila prijemlje. Vdiferencialni obliki se lahko zapiše:

dFn=−pdS=−pndS.{\displaystyle \mathrm {d} \mathbf {F} _{\rm {n}}=-p\,\mathrm {d} \mathbf {S} =-p\,\mathbf {n} \,\mathrm {d} S\!\,.}

Vmirujočitekočini pritiska sila vednopravokotno naploskev, zato tlak ni odvisen odsmeri ploskve.Predznak je izbran tako, da je tlak v tekočinipozitiven.

Tlak je ena od osnovnihtermodinamskih spremenljivk, od katere je odvisno stanjekapljevine aliplina. Jeskalarna količina in povezuje vektor površinskega elementa (vektor normalen na površino) in normalno silo, ki deluje nanj. Tlak je skalarnaobratno sorazmernostna konstanta, ki povezuje dva normalna vektorja.IUPAC priporoča označbo za tlak z malo črkop.[2] V tujih virih se bolj rabi označbaP. Rabap aliP je odvisna tudi od področja, kjer se obravnava, od drugih sorodnih rabljenih simbolih, kot sta npr. oznaki zamoč aligibalna količina (posebej vkvantni mehaniki), in od sloga pisanja.

Mednarodni sistem enot določa za tlak enotopascal (okrajšava Pa), enako enemunewtonu na kvadratnimeter. Druge enote za merjenje tlaka so še:funt na kvadratni palec (PSI),bar,atmosfera intor oz.milimeter živega srebra.

Tlačni tenzor

[uredi |uredi kodo]

V gibajoči se tekočini, še bolj pa pritrdnih snoveh se ne more več upoštevati, da je sila pravokotna na podlago. Zvezo med silo in ploskvijo, na katero sila deluje, je treba zato zapisati v splošnejši obliki:

dF=−p_⋅dS.{\displaystyle d\mathbf {F} =-{\underline {p}}\cdot d\mathbf {S} \!\,.}

Pri tem jeptlačni tenzor. Za mirujoče tekočine je tlačnitenzorizotropen. Velastomehaniki se za isti tenzor z nasprotnim predznakom uporablja izraz(Cauchyjev) napetostni tenzorσ:

σ_=−p_.{\displaystyle {\underline {\sigma }}=-{\underline {p}}\!\,.}

Posplošni teoriji relativnosti tlak povečujejakostgravitacijskega polja in tako prispeva k masno-energijskemu vzroku gravitacije. Ta učinek je v vsakdanjem življenju neopazen, zelo pomemben pa je na primer prinevtronskih zvezdah, čeprav ga še niso eksperimentalno preskušali.[3]

Merjenje tlaka

[uredi |uredi kodo]

Zamerjenje tlaka se uporabljamanometer, npr.membranski manometer,manometer na Bourdonovo cev alikapljevinski manometer.

Manometer za merjenjezračnega tlaka jebarometer, npr. živosrebrni barometer ali kovinski barometer (aneroid).

Za merjenje zelo majhnih tlakov se uporabljavakuummeter, npr.ionizacijski vakuumeter.

Meri se tudikrvni tlak. Za to, da dobijoglava inmišice dovoljkrvi, zagotavljasrce z določenim tlakom in številom utripov.

Tlak in pritisk

[uredi |uredi kodo]

V pogovorni rabi se pogosto rabi izraz »pritisk« v pomenu kvocienta med velikostjo sile in površine, npr. »pritisk v gumah«, »krvni pritisk« ipd.

V tehniki ima izraz »pritisk« drug pomen: to je sila, ki deluje na kaj, npr. »dovoljeni pritisk na os«.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑ Giancoli (2004).
  2. ↑ McNaughtidr. (2014).
  3. ↑ Vishwakarma (2009).

Viri

[uredi |uredi kodo]
Mednarodno
Nacionalno
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tlak&oldid=5992661«
Kategorije:
Skriti kategoriji:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp