Tlák alipritísk (oznakap ali redkejeP [ 1] fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjoploskovno porazdeljene (normalne )sile F n inpovršino ploskveS , na katero ta sila prijemlje. Vdiferencialni obliki se lahko zapiše:
d F n = − p d S = − p n d S . {\displaystyle \mathrm {d} \mathbf {F} _{\rm {n}}=-p\,\mathrm {d} \mathbf {S} =-p\,\mathbf {n} \,\mathrm {d} S\!\,.} Vmirujoči tekočini pritiska sila vednopravokotno naploskev , zato tlak ni odvisen odsmeri ploskve.Predznak je izbran tako, da je tlak v tekočinipozitiven .
Tlak je ena od osnovnihtermodinamskih spremenljivk , od katere je odvisno stanjekapljevine aliplina . Jeskalarna količina in povezuje vektor površinskega elementa (vektor normalen na površino) in normalno silo, ki deluje nanj. Tlak je skalarnaobratno sorazmernostna konstanta, ki povezuje dva normalna vektorja.IUPAC priporoča označbo za tlak z malo črkop .[ 2] P . Rabap aliP je odvisna tudi od področja, kjer se obravnava, od drugih sorodnih rabljenih simbolih, kot sta npr. oznaki zamoč aligibalna količina (posebej vkvantni mehaniki ), in od sloga pisanja.
Mednarodni sistem enot določa za tlak enotopascal (okrajšava Pa), enako enemunewtonu na kvadratnimeter . Druge enote za merjenje tlaka so še:funt na kvadratni palec (PSI),bar ,atmosfera intor oz.milimeter živega srebra .
V gibajoči se tekočini, še bolj pa pritrdnih snoveh se ne more več upoštevati, da je sila pravokotna na podlago. Zvezo med silo in ploskvijo, na katero sila deluje, je treba zato zapisati v splošnejši obliki:
d F = − p _ ⋅ d S . {\displaystyle d\mathbf {F} =-{\underline {p}}\cdot d\mathbf {S} \!\,.} Pri tem jep tlačni tenzor . Za mirujoče tekočine je tlačnitenzor izotropen . Velastomehaniki se za isti tenzor z nasprotnim predznakom uporablja izraz(Cauchyjev) napetostni tenzor σ :
σ _ = − p _ . {\displaystyle {\underline {\sigma }}=-{\underline {p}}\!\,.} Posplošni teoriji relativnosti tlak povečujejakost gravitacijskega polja in tako prispeva k masno-energijskemu vzroku gravitacije. Ta učinek je v vsakdanjem življenju neopazen, zelo pomemben pa je na primer prinevtronskih zvezdah , čeprav ga še niso eksperimentalno preskušali.[ 3]
Zamerjenje tlaka se uporabljamanometer , npr.membranski manometer ,manometer na Bourdonovo cev alikapljevinski manometer .
Manometer za merjenjezračnega tlaka jebarometer , npr. živosrebrni barometer ali kovinski barometer (aneroid ).
Za merjenje zelo majhnih tlakov se uporabljavakuummeter , npr.ionizacijski vakuumeter .
Meri se tudikrvni tlak . Za to, da dobijoglava inmišice dovoljkrvi , zagotavljasrce z določenim tlakom in številom utripov.
V pogovorni rabi se pogosto rabi izraz »pritisk« v pomenu kvocienta med velikostjo sile in površine, npr. »pritisk v gumah«, »krvni pritisk« ipd.
V tehniki ima izraz »pritisk« drug pomen: to je sila, ki deluje na kaj, npr. »dovoljeni pritisk na os«.
Giancoli, Douglas G. (2004),Physics: principles with applications , Upper Saddle River, N.J.: Pearson Education,ISBN 0-13-060620-0 McNaught, A. D.; Wilkinson, A.; Nic, M.; Jirat, J.; Kosata, B.; Jenkins, A. (2014),IUPAC. Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book"). doi :10.1351/goldbook.P04819 ,ISBN 0-9678550-9-8 Vishwakarma, Ram Gopal (Maj 2009),»Einstein's gravity under pressure« ,Astrophysics and Space Science 321 (2): 151–156,doi :10.1007/s10509-009-0016-8 , pridobljeno 27. marca 2012 [mrtva povezava 
