Tkalstvo je bilo poleglončarstva najpomembnejša domačaobrt in dejavnost vSloveniji. Tehnika tkanja je univerzalna, razlikujejo se orodja in stroji, na katerih se dela. Osnovno orodje za tkanje so bilestatve. Tkali so večinoma v zimskem času, kdor ni imel zemlje za preživljanje, tudi celo leto. V glavnem so tkale ženske, moški so jim pomagale pri napeljevanjuniti na statve.
Posušenlan so ženske trle natrlicah, da so se vlakna ločila od stebla. V trlici so se stebla zlomila in odpadla, tericam pa so ostajala v roki samo vlakna zapredivo. Sledilo je razčesavanje in čiščenje prediva na grebenih. S predenjem nastaja nit oziroma preja. Polegkolovrata, so postavili prosto stoječopreslico, na katero so z vrvjo zavezali koudilo, nit je predica s slinjenjem ali močenjem prstov sukala na vreteno, povezano z velikim kolesom, ki ga je predica poganjala s stopalnikom na spodnjem delu kolovrata. Ko je bilo vreteno polno, ga je snela in nit navila namotovilo. Ker so bila predena naravne, sivkaste barve, so jih dali kuhat vlug, da so jih pobelili. Posušeno predeno, štreno so navili na krožnivitel. S krožnega vitla so s pomočjo pripomočka za navijanje klopk, navili vklopke. Klopke so bile pripravljene za tkalca.
Pozno jeseni so trli lan. Kjer je bil manjši pridelek, so kurili v krušni peči. Prosto stoječa peč, sušilnica za lan, imenovana »pejč« ali »bik« je bila različnih oblik. Najpomembnejše orodje terilj je bila trlica. Preden so začele treti s trlicami, so si ponekod z lesenim batom, tolkačem na lesenem podu ali debeli klopi suhi lan, vzet iz peči, stolkle. Trenje, trlanje, klanfanje je bilo žensko delo. V procesu trenja je lesena sredica odpadala od zunanje skorje in nastajalo je predivo. Predivo so ženske razčesale na lesenem grebenu s kovinskimi zobci, da se je ločilo slabše od boljšega prediva, in ga zasukale v babo, fige.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Tkalstvo
