| Tine Kos | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 29. januar1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] Češnjice pri Moravčah[1] |
| Smrt | 4. april1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1](85 let) Ljubljana[1] |
| Državljanstvo | .svg) SFRJ.svg) Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | kipar |
Tine (Valentin) Kos,slovenskikipar, *29. januar1894,Planina priČešnjicah, †1979,Ljubljana.
Rodil se je kot eden izmed 13 otrok, vaščani so ga poznali pod imenomPlaninski Tine. Njegov oče je bil Franc, mati Katarina (rojena Urbanija).Ljudsko šolo je obiskoval vMoravčah. Ravnatelj šole Janko Toman, ki je zgodaj zaznal njegovo nadarjenost za risanje, je posredoval pri očetu, da ga je leta 1906 dal všolo za umetno obrt v Ljubljani (kiparski odd.A. Repiča), in mu pri Moravški posojilnici priskrbel trimesečno podporo, ko ga oče samo s svojimi sredstvi ni več mogel šolati. S pomočjo ravnatelja Šubica je nato dobil štipendijo za nadaljnje šolanje. Po končanem šolanju se je za dve leti zaposlil kot risar. Delal je pri kamnoseku mojstru Tomanu, nato pa pri podobarjuIvanu Pengovu v Ljubljani.
Leta 1913 je odšel na Dunaj študirat na umetnostno akademijo. Šolanje je prekinilaprva svetovna vojna, zato je študij zaključil šele leta 1920. Ko se je kot absolvent vrnil, je pet let ustvarjal v domačem kraju v prostorih Češnjiškega gradu. Leta 1923 je dobil večje delo v Beogradu; pri iskanju jugoslovanskih slovanskih junakov so promovirali kneza Koclja iz časov, ko rimska in bizantinska cerkev še nista bili ločeni. Kasneje je Kos v Ljubljani odprl lasten atelje. Leta 1922 je bil med ustanovitelji »Kluba mladih«. Oblikoval je več sakralnih spomenikov ter kipov za opremo cerkva. Razstavljal je v Ljubljani,Mariboru,Sarajevu,Zagrebu,Hodoninu, na 5. jugoslovanski umetnostni razstavi vBeogradu, v Pragi,Berlinu in na Dunaju.[2]
Njegovi sinovi soMarko Kos, slovenski promotor tehniške inteligence,Janko Kos, literarni zgodovinar, in Branko Kos.
Veliko je razstavljal ter za svoja dela prejemal priznanja in nagrade. Na številnih natečajih je dosegel prvo mesto, vendar vsi njegovi projekti kljub temu niso bili realizirani. Njegova kariera je bila delno v senci od drugega desetletja po drugi svetovni vojni, ko se je opustil patetični realizem. Med najbolj cenjenimi Kosovimi umetninami so kipi:
Leta 1937 je bil postavljen pred sodišče v Ljubljani njegovMiklošičev spomenik skupaj s kipomPravice v vhodni veži. V skupščini nekdanje skupne države Jugoslavije je postavljen kipKneza Koclja v velikosti treh metrov, izdelan iz makedonskega marmorja. V Ljubljani je vTivoliju stal kipZmage (ukraden). Upodobil je tudi pisateljaStritarja inCankarja. NaJurkovi hiši v Moravčah je marmornat portret pisateljaFrana Detele. Na Brdu pri Kranju sta v parku stala dva njegova kipa delavcev –Udarnik inSekač.
Leta 1937 je na razstavi vParizu prejel zlato odlikovanje za deloMati z otrokom.
Več njegovih dej je v zasebnih zbirkah, veliko jih je med vojno propadlo, nekaj jih hraniNarodna galerija v Ljubljani. Osnovna šola Jurija Vege v Moravčah hrani njegovo plastikoSejalec, ki jo je ob odprtju leta 1967 poklonil šoli. Vcerkvi svete Terezije naKodeljevem vLjubljani je postavljen njegov 3 metre visok kip farne zavetnice.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
