| Tiana | |
|---|---|
.jpg) Tiana, Kapadokija, Turčija | |
| Lokacija | Kemerhisar, Provinca Niğde, Turčija |
| Regija | Kapadokija |
| Koordinati | 37°50′53″N34°36′40″E / 37.84806°N 34.61111°E /37.84806; 34.61111 |
| Tip | naselje |
| Druge informacije | |
| Stanje | ruševine |
Tiana (starogrško Τύανα,hetitsko Tuwanuwa,latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto vanatolski pokrajiniKapadokiji v sedanjiTurčiji. V 1. tisočletju pr. n. št. je bila prestolnicaluvijsko govorečega Novohetitskega kraljestva.
Tiana je mesto, ki se v hetitskih arhivih omenja kot Tuwanuwa. VHetitskem cesarstvu sredi 2. tisočletja pr. n. št. je skupaj s Hupisno, Lando, Sahasaro, Huvasano in Kunijavanijem spadala med največja mesta v cesarstvu.[1] Južna centralna Anatolija se v hetitskih virih omenja kot Spodnja dežela. V njej so prebivali večinoma luvijsko govoreči prebivalci.[2] Po propadu Hetitskega cesarstva je bila Tuwanuwa/Tuwana glavno mesto Novohetitskega kraljestva. Sprva je bila morda odvisna od Tabalskega kraljestva na severu, od poznega 8. stoletja pr. n. št. pa je bila nedvomno neodvisno kraljestvo pod vladarjem Varpalavo (v asirskih virih Urbala).[3] Vladar je omenjen v večhieroglifskih luvijskih napisih, odkritih v regiji, vključno v skalnem napisu v Ivrizu.[4] Varpalava je kot Urbala omenjen tudi v asirskih napisih, prvič kot plačnik davkov kraljuTiglat-Pileserju III. in drugič v pismuSargona II.[5] Varpalava je nasledil verjetno njegov sin Muvaharani, čigar ime se pojavlja na spomeniku, odkritem v Niğdeju.[6]
.jpg)
Po grški legendi se je mesto sprva imenovalo Toana, ker ge je ustanovil tračanski kralj Toas (Arijan).[7] Stalo je ob vznožjuTaurusa blizuKilikijskih vrat (Strabon).[8]
Ksenofont v svoji knjigiAnabasis omenja Tiano pod imenom Dana. Mesto naj bi bilo veliko in cvetoče. Okoliška ravnina je bila znana kot Tianitis.
V 1. stoletju n. št. je bil v Tiani rojen znamenit filozof in sporen svetnik ali mag Apolonij iz Tiane.
Ovidij svojo zgodbo o Filemonu in Baukidi vMetamorfozah umešča v okolico Tiane.
PoStrabonu je bilo mesto znano kot Evzebija v Taurusu. Pod rimskim cesarjemKarakalo se je preimenovalo vAntoniana colonia Tyana. Ko se je postavilo na stranpalmirske kraljiceZenobije, ga je leta 272 zasedel rimski cesarAvrelijan. Svojim vojakom ni dovolil, da bi ga izropali, domnevno zato, ker se je pred njim pojavil Apolonij in ga prosil za milost.
Leta 272 je cesarValens razdelil province Kapadokijo v dve provinci. Tiana je postala glavno mesto in metropolijaCappadociae Secundae. V pozni antiki je bilo mesto znano tudi kot Kristusovo mesto (grško Χριστούπολις, Hristoupolis).[9]
Po muslimanskih osvajanjih in postavitvi meje medBizantinskim cesarstvom inkalifatom na gorovjuTaurus je postala Tiana zaradi svojega strateškega položaja na cesti protiKilikiji inSiriji skoziKilikijska vrata 30 km južno pomembna vojaška baza.[9] Ravno zaradi tega je bila pogosta tarča muslimanskih napadov. Mesto so prvi izropaliOmajadi leta 708.[9][10] Nekaj časa je ostala zapuščena, potem pa so jo obnovili. Leta 806 jo je zasedel abasidski kalifHarun al-Rašid in jo začel spreminjati v svojo vojaško bazo in celo zgradilmošejo. Po sklenitvi miru z bizantinskim cesarjemNikiforjem I. jo je zapustil.[11]
Mesto so ponovno zavzeli in zravnali z zemljoAbasidi podal-Abasom ibn al-Mamunom leta 831.[12] Tri leta kasneje je Abas mesto obnovil kot abasidsko vojaško kolonijo za priprave na napad in osvojitevKonstantinopla. Po kalifovi nepričakovani smrti avgusta 833 je njegov naslednikAl Mutasim pohod ustavil in na pol obnovljeno Tiano ponovno porušil.[13]
Po letu 933 je začela Tiana zaradi napadovArabcev propadati.[9] Njene ruševine so v sedanjem turškem mestu Kemerhisar, 5 km južno od Niğdeja.[9] Med ostanke spadajo rimski akvadukt, jamska pokopališča in grobne jame.
Leta 372 je cesarValens ustanovil provinco Cappadocia Secunda s Tiano kot njeno prestolnico in metropolijo. To je vzbudilo burno polemiko med tianskim škofom Antimom in svetim Vasilijem iz Cezareje, od katerih je vsak želel imeti čim več sufraganskih sedežev. Okoli leta 640 je imela Tiana tri sedeže, tako kot v 10. stoletju.[14]
Le Quien omenja 28 tianskih škofov,[15] med njimi:
Maja 1359 je bila Tiana še vedno metropolija[16] Leta 1360 je njeno upravljanje uspel pridobiti cezarejski metropolit in Tiana je postala samo naslovni sedež.
Leta 2020 so arheologi odkrili osmerokotno cerkev in kovance iz 4. stoletja.[17]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
